Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je imenoval tri člane komisije, ki bo skušala ugotoviti, kaj se je med izraelsko ofenzivo Zaščitni zid dogajalo v palestinskem begunskem taborišču Dženin. Komisijo bo vodil nekdanjih finski predsednik Martti Ahtisaari, druga člana pa bosta Cornelio Sommaruga, nekdanji predsednik Mednarodnega komiteja Rdečega križa, in Sadako Ogata, nekdanja visoka komisarka OZN za begunce in sedanja odposlanka Japonske za obnove Afganistana. Skupina bo imela tudi vojaškega svetovalca, to bo nekdanji ameriški general William Nash, in policijskega izvedenca, Irca Petra Fitzgeralda. Oba sta služila v okviru misij ZN na Balkanu.
Annan je povedal, da se bo skupina zbrala ta teden v Evropi in bo nato čimprej odpotovala v Izrael. Generalni sekretar ZN je ob tem Izraelce in Palestince pozval, naj v celoti sodelujejo s skupino in naj ji zagotovijo popoln dostop do vseh, ki jih želi srečati. Skupina, ki je bila ustanovljena na Annanovo pobudo, naj bi osvetlila dogodke, ki so se zgodili v palestinskem begunskem taborišču v Dženinu. Dodal je, da bodo njeno delo vodile resolucije Varnostnega sveta, ki vse vpletene strani pozivajo, naj spoštujejo univerzalne norme mednarodnega humanitarnega prava.
Palestinci obtožujejo izraelsko vojsko, da je tam zagrešila pokol in pobila več sto ljudi. Jeruzalem te obtožbe ostro zavrača. Izraelski obrambni minister Benjamin Ben Eliezer je navedel, da je bilo ubitih nekaj deset Palestincev. Kompromis o napotitvi skupine je bil minuli petek dosežen v Varnostnem svetu ZN po 36 urah razprave in pogajanjih, s katerimi so se želeli izogniti ameriškemu vetu. Zahtevo po ustanovitvi preiskovalne komisije so vložile arabske države. V skladu s kompromisno rešitvijo, ki je sprejemljiva tudi za Izrael, skupina ni ne misija ne komisija in je rezultat pobude generalnega sekretarja, ki mu bo morala tudi poročati.
V Valencii se začenja evropsko-sredozemska konferenca
V španski Valencii se je popoldne s podpisom pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Alžirijo začela dvodnevna evropsko-sredozemska ministrska konferenca Euromed, ki združuje Evropsko unijo in 12 sredozemskih držav. Po pričakovanjih bosta v ospredju pogovorov položaj na Bližnjem vzhodu in prizadevanja za krepitev evro-sredozemskega partnerstva navkljub krizi v omenjeni regiji.
Španski zunanji minister Josep Pique je pred začetkom konference predlagal, da bi morali domnevne morilce izraelskega ministra za turizem, ki so zaprti v uradu palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Ramali, predati mednarodnemu sodišču, kakršno je bilo sodišče v procesu Lockerbie. Šestim domnevnim storilcem bi tako sodili podobno kot dvema Libijcema, ki so jima sodili na posebnem škotskem sodišču za napad na letalo ameriške letalske družbe Pan Am, proces pa je potekal na Nizozemskem. Izraelskega ministra za turizem Rehavama Zevija so oktobra lani v Jeruzalemu ubili pripadniki Ljudske fronte za osvoboditev Palestine.
Udeležbo na srečanju sta potrdila tako izraelski zunanji Šimon Peres in palestinski predstavnik Nabil Šat. Samega odprtja konference se Peres sicer ne udeležuje, možno je tudi da bo "zamudil" ves prvi, ponedeljkov del, in sicer, kot je bilo uradno sporočeno, "zaradi tehničnih razlogov", konkretneje zato, ker Peresa do Valencie čaka še pot z letalom iz ZDA, kjer se trenutno mudi. Na začetku konference, posvečene varnosti na sredozemskem območju, ga bo tako nadomestil njegov ministrski namestnik Mihael Melhior. V znak protesta proti navzočnosti Izraela, pa sta udeležbo na srečanju odpovedali Sirija in Libanon.
Izraelski zunanji minister Peres bo v Valencio prispel predvidoma v torek, ko naj bi udeležil ločenega srečanja s predstavniki EU. Špansko predsedstvo EU je za torek napovedalo tudi ločeno srečanje s palestinsko delegacijo, nato pa še z arabskimi državami. Omeniti gre, da je pred konferenco egiptovski zunanji minister Ahmed Maher že napovedal, da bodo arabske države v zvezi z bližnjevzhodnim konfliktom "nastopile z enotnim stališčem: Evropa mora zavzeti trše stališče do izraelske agresije".
Sicer pa naj bi ministri EU in sredozemskih držav v Valencii med drugim potrdili načrte za okrepljeno sodelovanje v boju proti terorizmu, trgovini z mamili in nezakonitemu priseljevanju. Euromed je okvir sodelovanja EU z 12 sredozemskimi državami. Ustanovljen je bil leta 1995, njegov namen pa je predvsem spodbujanje gospodarskega sodelovanja v regiji s ciljem, da bi do leta 2010 strani oblikovali območje proste trgovine. V skladu s tem ciljem bodo zunanji ministri na tokratni, peti konferenci, potrdili akcijski načrt, ki zajema sodelovanje na političnem, gospodarskem, finančnem, socialnem in kulturnem področju.
Iračani zopet pozivajo k naftnemu bojkotu
Iraški predsednik Sadam Husein je arabske države izvoznice nafte znova pozval, naj iz solidarnosti do Palestincev prenehajo s prodajo nafte ZDA in Izraelu ter da naj prepolovijo svoj izvoz nafte. Irak je 8. aprila podaljšal enomesečno prekinitev izvoza nafte kot znak protesta zoper izraelsko vojaško ofenzivo nad Palestinci. Vendar pa kljub številnim pozivom Bagdada, druge arabske države izvoznice nafte niso sledile Huseinovi pobudi. Po mnenju mnogih arabskih izvoznic nafte bi bil takšen bojkot nekoristen, saj predstavljajo prihodki od prodaje nafte več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda posameznih držav.
Savdska Arabija, brez katere bi bil arabski naftni bojkot nesmiseln, je kritizirala pozive Bagdada, saj nafta ni tank ali letalo, ki bi se ga uporabilo kot orožje. Po njegovem mnenju bi bilo treba uporabiti nafto kot spremljevalno orožje in ne zgolj kot alternativo drugim orožjem.
Arabske države izvoznice nafte so nafto kot politično orožje nazadnje uporabile leta 1973, ko je zmanjšan izvoz nafte povzročil globalno energetsko krizo. Leta 2000 se je Savdska Arabija pred organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC) in drugimi največjimi izvoznicami obvezala, da nafte ne bo uporabila kot politično orožje.