Ameriški državni sekretar Colin Powell je v petek po telefonu govoril z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Annanom, ki je bil dan prej presenetljivo odločen proti ameriškim prizadevanjem, da skozi Varnostni svet OZN spravijo resolucijo, ki bi jim omogočila, da ohranijo vso oblast v Iraku ter hkrati dobijo denar in vojaško pomoč članic OZN. Powell je Annanu zagotovil, da imajo ZDA v mislih resnično pomembno vlogo za OZN v procesu obnove in stabilizacije Iraka, novinarjem pa je dejal, da so v Washingtonu pripravljeni na konkretne predloge za spremembo popravljenega besedila predloga iraške resolucije.
Annan je v četrtek na srečanju z veleposlaniki 15 članic varnostnega sveta jasno zavrnil možnost sodelovanja osebja OZN pod pogoji ameriške resolucije in na svojo stran pridobil veleposlanike Mehike, Čila, Sirije, Rusije, Francije, Nemčije in Kitajske. Veleposlanik Čila Heraldo Munoz je dejal, da jim je generalni sekretar "prebral lekcijo". Po sestanku je velik del veleposlanikov, ki so morda že bili pripravljeni sprejeti ameriški predlog, menil, da bo potrebno Annanovo mnenje upoštevati.
Annan meni, da ameriški predlog ne gre dovolj v smer, ki jo je priporočil, in po besedah nemškega veleposlanika Gunterja Pleugerja dejal, da ni pripravljen tvegati življenj osebja OZN za obrobno vlogo v Iraku. Annan si želi, da bi v Iraku izvedli nekaj podobnega, kot v Afganistanu, kjer so najprej ustanovili prehodno vlado in ji dali suverenost ter ji naložili naj pripravi ustavo in volitve. V Iraku pa Američani hočejo obdržati v rokah vso oblast razen pri političnem procesu, ki so ga pripravljeni voditi skupaj z OZN.
Proces politične preobrazbe v Iraku naj bi trajal najmanj dve leti in Annan ni pripravljen tako dolgo tvegati življenja pripadnikov OZN. Annan meni, da bi hiter prenos suverenosti na Iračane v treh do petih mesecih prispeval k zmanjšanju vpliva skrajnežev in zmanjšanju napadov. Ameriški predlog pa po Annanovem mnenju predstavlja recept za zmedo.
ZDA si želijo, da bi bila iraška resolucija sprejeta do donatorske konference v Madridu, ker bi potem lažje prepričevali tudi druge, da prispevajo milijarde dolarjev za obnovo Iraka. Posebna misija OZN, sestavljena iz Razvojne skupine OZN, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, je ugotovila, da bo Irak od leta 2004 do leta 2007 potreboval 35 milijard dolarjev. Administracija predsednika Georgea Busha ima trenutno kar nekaj težav s kongresno podporo predlogu za porabo 20 milijard dolarjev za zagon iraške obnove in se zaveda, da bodo prizadevanja v Iraku brez mednarodne podpore neslavno propadla, ker demokrati in tudi nekateri republikanci ne bodo dali več denarja.