Vsa goveda, pri katerih so ugotovili bolezen, so prišla kot donacija iz tujine, predvsem iz Evrope, piše zagrebški Večernji list. Časnik je že včeraj poročal, da je vranični prisad v vasi Delići pri Tuzli pred mesecem dni terjal prvo smrtno žrtev. To so neuradno potrdili tudi na sarajevskem epidemiološkem inštitutu. Po njihovih podatkih so se je z bakterijo vraničnega prisada okužili trije ljudje, eden pa je za posledicami okužbe umrl. Kot je za 24ur radijske novice povedal profesor Zlatko Puvačić z omenjenega inštituta, je okužbe najverjetneje zakrivil uvoz necepljenega goveda, zato je vlada že uvedla nekatere izredne ukrepe in zagotovila sredstva za hitro cepljenje doniranega goveda. Zaenkrat izključujejo možnost, da bi šlo v teh primerih okužb za uporabo biološkega orožja, je še povedal Puvačić.
Dež pripomogel k širjenju
Bolezen se je pojavila po močnem deževju, ki je pripomoglo k širjenju spor, ki lahko v zemlji preživijo tudi prek 20 let, prenašajo pa se lahko tudi s podzemnimi vodami, so pojasnili strokovnjaki s hrvaške veterinarske uprave. Najbolj ogrožene so ovce, sicer pa se bolezen ne prenaša iz živali na žival ali človeka, temveč se širi s sporami. Inkubacijska doba je tudi do dva tedna, ko pa se bolezen pojavi, žival pogine v nekaj minutah, je povedal Boris Habrun s Hrvaškega veterinarskega instituta in dodal, da so naravne spore manj nevarne od umetnih, ki se uporabljajo za biološko orožje.
Območja antraksa tudi v Sloveniji
Direktor VURS, Zoran Kovač, je povedal, da so v Sloveniji dobro znana območja antraksa, kjer se lahko pojavi bolezen. Zato tudi vsako leto odredijo, da je treba živali, ki se pasejo na tovrstnih območjih, obvezno cepiti proti antraksu. Zadnji primer antraksa pri živalih sega v lansko leto, ko so ga na Primorskem ugotovili pri govedu. Pri ljudeh pa beležijo zadnji primer v Sloveniji nekje sredi 70-tih let, ko je pri črnem zakolu prišlo do nesreče oziroma do ureza mesarja, ki je kasneje tudi zbolel za antraksom.
