Voditelji v izjavi menijo, da tovrstna nasilna dejanja in druga teroristična dejanja v vseh oblikah predstavljajo veliko grožnjo miru, blaginji in varnosti vseh ljudi, ver in narodov.
Zaradi nasprotovanja muslimanskih držav članic APEC, zlasti Indonezije in Malezije, deklaracija ne vsebuje ničesar, kar bi namigovalo na ameriško vojaško kampanjo v Afganistanu. Deklaracija poziva k mednarodnemu sodelovanju v boju proti terorizmu na vseh ravneh, v katerem naj imajo glavno vlogo Združeni narodi, in se zavzema za izvajanje vseh resolucij ZN o tem vprašanju.
Voditelji držav članic APEC so pozvali tudi k novemu krogu trgovinskih pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije. V skupni izjavi so zapisali, da bi začetek novega kroga pogajanj pospešil liberalizacijo svetovne trgovine. Obenem so znova potrdili cilje, ki so jih določili na srečanju v Bogorju v Indoneziji leta 1994, v katerih so se zavzeli za ukinitev carinskih omejitev v razvitih državah do leta 2010 in v državah v razvoju do leta 2020.
Kitajski voditelj Jiang Zemin je poudaril, da želi imeti Kitajska večjo vlogo v svetovnem in regionalnem gospodarstvu. Kitajska se bo bolj dejavno vključila v gospodarsko in tehnično sodelovanje tako v svetu kot v regiji, je poudaril Jiang in dodal, da bo njegova država nadaljevala politiko reform, odprtosti in modernizacije.
Jiang je opozoril, da se razlike med bogatimi in revnimi večajo, zato morajo razvite države pomagati državam v razvoju pri izhodu iz trenutnih težav, kar bi po njegovem mnenju olajšalo njihov dolgoročni razvoj. Razvite države je še pozval, naj čimprej sprejmejo ukrepe, ki bi povrnili zaupanje v trg, povečali povpraševanje in vzpodbudili rast svetovnega in regionalnega gospodarstva.
Jiang Zemin je ob zaključku vrha napovedal, da bo njegova odločitev o odhodu z oblasti v skladu s kitajsko ustavo, ki predsedniku države dovoljuje samo dva zaporedna petletna mandata. Drugi Jiangov mandat se bo končal marca 2003, ko bo sklican Vsekitajski ljudski kongres, ki bo uradno izvolil njegovega naslednika. Že jeseni prihodnje leto pa naj bi se Jiang pred partijskim kongresom odpovedal položaju generalnega sekretarja kitajske Komunistične partije, vendar ga k temu ne zavezuje nobeno določilo, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Najverjetneje bo Jiangov naslednik na položaju predsednika države postal sedanji podpredsednik Hu Jintao, ki ga je že nekdanji kitajski predsednik Deng Xiaoping določil za voditelja četrte generacije kitajskih voditeljev. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo Jiang do leta 2003 še predsedoval vplivni centralni vojaški komisiji, kar je bila tudi zadnja funkcija Deng Xiaopinga, še poroča AFP.
George Bush in ruski predsednik Vladimir Putin pa sta na svojem že tretjem srečanju ob robu vrha v Šanghaju dosegla pomemben napredek glede sporazuma ABM o protibalističnih raketah iz leta 1972. Podrobnosti sicer niso znane, Bush pa je sporazum ponovno označil kot zastarel. Predsednika sta se sporazumela tudi o obsežnem zmanjšanju jedrskega orožja, vendar številk nista sporočila.
