Voditelji Arabske lige so prvi dan dvodnevnega vrhunskega srečanja poudarili enotnost med arabskimi državami, se zavzeli za mirovni proces na Bližnjem vzhodu in za reformo Arabske lige, h katerim so se zavezali na vrhu v Tunisu lani.
13 voditeljev držav in devet visokih predstavnikov 22 članic Arabske lige so srečanje v palači narodov na zahodni obali Alžira začeli z molitvijo za duše umrlih palestinskega voditelja Jaserja Arafata, voditelja Združenih arabskih emiratov šejka Zajeda ben Sultana al Nahjaneja in nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je sicer uvodoma izjavil, da Izrael od arabskih držav ne bi smel pričakovati normalizacije odnosov, ne da bi za to ponudil kaj v zameno. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Jaiver Solana pa je menil, da bi morala EU in arabski svet "sprejeti iste izzive" in tako dati upanje bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu, pomagati Iraku pri uveljavljanju med narodi in prispevati k vzpostavitvi neodvisnega Libanona.
Udeleženci 17. rednega arabskega vrha naj bi potrdili 16 resolucij, ki so jih sprejeli zunanji ministri arabskih držav, glavne teme srečanja pa so ponovna ponudba miru Izraelu, podpora Iraku in politične reforme v arabskem svetu.
Na arabskem vrhu v prvi vrsti pozivi k enotnosti
"Arabske države še vedno vežejo trdne vezi, čeprav vsaka ohranja svojo lastno identiteto", je v današnjem govoru ob začetku dvodnevnega vrha Arabske lige v Alžiru dejal predsednik države gostiteljice Abdelaziz Bouteflika. Zaradi trenutnih razmer v svetu je nujno, da Arabci ohranijo enotna stališča, meni Bouteflika, vsaka država pa naj naprej razvija svoje reforme, ki jih drugim ne sme vsiljevati.
Tudi tunizijski predsednik Zine al Abidin Ben Ali je pozval arabske države k enotnosti na gospodarskem področju, saj bi po njegovem Arabska liga morala sprejeti skupno gospodarsko strategijo, "ki se bo sposobna soočiti z aktualnimi zunanjimi izzivi".
Izrael naj vrne ozemlja
Alžirski predsednik pojasnil še, da je mir z Izraelom strateškega pomena za arabski svet, vendar mora Izrael v zameni prepustiti arabska ozemlja, ki jih je zasedel leta 1967. "Gre za načelo menjave zemlje za mir," je poudaril in izpostavil pomen vzpostavitve palestinske države, ki bo ob boku Izraela lahko zaživela v miru.
Solana je pozval arabski svet k reformam, v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu pa je podprl pobudo iz Bejruta, ki jo je leta 2002 predlagala Savdska Arabija in v kateri so arabske države obljubile normalizacijo odnosov z Izraelom v zameno za izraelski umik z arabskih ozemelj, ki so jih zasegli v vojni leta 1967. Predlagal je tudi, naj arabske države naredijo 4 stvari: politično podprejo novo palestinsko vodstvo, sprejmejo umik iz območja Gaze kot korak v smeri miru, se borijo proti skrajnežem na obeh straneh in vedno znova poudarjajo potrebo po stalnem miru.
OZN bi morala terorizem natančno definirati
Glede načrtovane reforme združenih narodov meni, da bi morala OZN jasno definirati terorizem: "V tem svetu se vsi borijo s svojim terorizmom. Nekateri se borijo z islamom, drugi pa ga izkoriščajo za izgovor za zavzetje držav. Le z jasno definicijo terorizma, s katero bi se strinjali vsi v ZN, lahko dosežemo zavezništvo med civilizacijama," je pojasnil Bouteflika.
Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili še generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in francoski zunanji minister Michel Barnier. Na vrhu pa ne bo sodeloval savdski prestolonaslednik Abdulah bin Abdel Aziz, domnevno zato, ker na vrhu sodeluje libijski voditelj Moamer Gadafi. Savdski predstavniki Gadafija obtožujejo vpletenosti v zaroto za umor Aziza. V Alžiru savdskega prestolonaslednika tako zastopa zunanji minister, princ Savd al Fajsal.
Po končani slovesnosti so se udeleženci umaknili in bodo pogovore nadaljevali zvečer za zaprtimi vrati.