Izraelska vlada je odločila, da bo v prihodnje 5000 moških Palestincev iz Zahodnega brega dobilo dovoljenje za delo v Izraelu, vlada pa bo izboljšala tudi pogoje za delovanje mednarodnih in palestinskih humanitarnih organizacij. Temu je Izrael zavezan tudi po mednarodnem pravu. Izraelska vojska bo podnevi postopoma ukinila policijsko uro na Zahodnem bregu.
Po podatkih izraelskega radia je sicer vladni kabinet zavrnil je predlog obrambnega ministra Benjamina Ben Eliezerja, da bi 30.000 Palestincem odobrili delo v Izraelu, nato pa to število omejil na 5.000.
Izraelska vojska je medtem na območju Zahodnega brega izvedla več aretacij Palestincev, v Kalkiliji pa uvedla tudi policijsko uro. Vojska se je za uvedbo policijske ure v Kalkiliji odločila zaradi podatkov, da se v mestu nahajata Palestinca, ki naj bi pripravljala napade proti Izraelu. Izrael je vpoklical tudi več tisoč rezervistov, s katerimi naj bi znova oblikoval kontingent vojakov za Zahodni breg. Izraelski parlament pa je sprejel zakon, ki dovoljuje mobilizacijo rezervistov 37 dni na letu namesto doslej veljavnih 30.
Zamenjave na vrhu
Palestinski voditelj Jaser Arafat je v torek odstavil več visokih palestinskih varnostnih predstavnikov, med drugim načelnika palestinske policije Gazija Džabala, vodjo civilne obrambe Mahmuda Abuja Marzuka in vodjo preventivne varnosti na Zahodnem bregu načelnika Džibrila Radžuba. Slednjega je na položaju zamenjal nekdanji guverner Dženina Zuher Manafrah.
Po besedah palestinskih predstavnikov je Arafat odločitev o odstavitvah sprejel v okviru reform, ki so se jim zavezale palestinske oblasti. Tako je, kar zadeva reorganizacijo palestinskih varnostnih služb, Arafat imenoval generala Ribheja Arafata na položaj vodje urada za zveze med palestinsko in izraelsko stranjo na območjih Gaze in Zahodnega brega. General Arafat je pred tem vodil podoben urad pristojen le za Zahodni breg.
Palestinski voditelj Arafat se je o "izraelski agresiji nad Palestinci, palestinskih institucijah in prizadevanjih za končanje izraelske agresije" po telefonu pogovarjal z visokim predstavnikom Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano.
Sestanek četverice za Bližnji vzhod
Posebni odposlanci ZDA, Evropske unije, Rusije in Združenih narodov za Bližnji vzhod pa so na torkovem srečanju v Londonu predlagali oblikovanje posebne komisije, ki bi palestinskim oblastem pomagala pri načrtovanih reformah. Komisija bo določila prednostne naloge palestinskih oblasti pri reformah na področjih varnosti, pravosodja in gospodarstva.
Sicer je bilo srečanje četverice prvo, potem ko je ameriški predsednik George Bush v govoru 24. junija vzpostavitev palestinske države pogojeval z odhodom palestinskega voditelja Jaserja Arafata z oblasti. Neimenovani evropski predstavnik je srečanje označil za "ponovno snidenje", sicer pa naj bi se četverica znova sestala še ta mesec.
Po mnenju britanskega zunanjega ministrstva bi morale palestinske oblasti preoblikovati svoje institucije in "oblikovati pogoje, v katerih bi se lahko pojavili drugi predstavniki, s katerimi bi se bilo mogoče pogajati".
Med protesti v Gazi 21 ranjenih
V Gazi so potekali protesti kakih 5000 Palestincev v podporo Arafatu in proti novi viziji ameriškega predsednika Busha glede Bližnjega vzhoda. Protestniki, ki so se zbrali na poziv Arafatovega gibanja Fatah, so se napotili pred sedež palestinskega zakonodajnega sveta, pri čemer so vzklikali sovražna gesla proti Bushu, med drugim pa so se izrekli tudi proti zamenjavi Arafata.
Okoli 500 privržencev skrajnega gibanja Hamas pa je v Gazi s kamenjem napadlo policiste pred policijsko postajo v begunskem taborišču Rafah, kjer je pridržan Palestinec, ki naj bi sodeloval z Izraelom. Protestniki so zanj zahtevali smrtno kazen, med spopadom s policijo pa je prišlo do streljanja. V spopadu je bilo ranjenih 21 oseb, med njimi 7 policistov. Osumljenca so v ponedeljek ujeli pripadniki Hamasa in ga predali policiji.
