Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Solana in posebni odposlanec EU za Bližnji vzhod Moratinosa sta se namreč v Jeruzalemu danes sestala z izraelskim premierom Šaronom, po tem ko sta se včeraj srečala s palestinskim voditeljem Arafatom, zatem pa še z izraelskim obrambnim in zunanjim ministrom, Ben Eliezerjem in Peresom.
Šaron je pred srečanjem s predstavnikoma EU sicer v pogovoru za ameriški časnik New York Times izrazil pripravljenost, da dovoli Arafatu zapustiti rezidenco v Ramali in se preseliti na območje Gaze, a le pod pogojem, da Arafata pri tem ne bodo spremljali ljudje, ki so na izraelskem seznamu najbolj iskanih oseb. Palestinci so predlog že zavrnili, saj naj bi bil v nasprotju z vsemi izraelsko-palestinskimi dogovori, ki določajo, da sta Gaza in Zahodni breg eno samo območje.
Po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Peresom je Solana izrazil ogorčenje nad razmerami v Arafatovi rezidenci, ki jo obkoljuje izraelska vojska, ter zahteval, naj se "obleganje konča, da bo Arafat ponovno svoboden in bo mogel nadaljevati svoje delo". Arafat pa je na srečanju s predstavnikoma EU ponovno zahteval takojšen in popoln umik izraelskih sil s palestinskih avtonomnih ozemelj.
Obsojeni morilci ministra Zevija
Palestinsko vojaško sodišče je za lanskoletni umor izraelskega ministra za turizem Rehavama Zevija obsodilo štiri Palestince. Umor skrajno desnega ministra so oktobra lani izvršili člani Ljudske fronte za osvoboditev Palestine kot maščevanje za atentat na njihovega voditelja Abu Ali Mustafo.
Kot so sporočili palestinski viri, so obtoženega Hamdi Karana obsodili na 18 let zapora, Bazila al-Asmarja na 12 let, Majdija Irshemija na 8 let in Aheda Abu Ghalama na eno leto. Vsi so obsojeni na težko delo. Izraelski premier Šaron pa obsodbe zavrača ter vztraja pri zahtevi po izročitvi osumljenih za umor ministra Zevija, med drugim tudi Fuada Šubakija, ki naj bi bil po Šaronovih trditvah pristojen za stike med Iranom in palestinskimi avtonomnimi oblastmi in ki naj bi bil s privolitvijo palestinskega voditelja Jaserja Arafata odgovoren za financiranje samomorilskih napadov.
Eden poglavitnih javno opredeljenih razlogov za nadaljevanje obleganja Arafatove rezidence v Ramali je prav izročitev Zevijevih morilcev.
Evropa spet poziva
Svet Evrope je medtem sprejel resolucijo, v kateri je pozval izraelsko vlado, naj umakne vojsko z zasedenih palestinskih ozemelj, palestinsko vodstvo pa, naj prepreči nove napade in nasilje. Parlamentarci v Strasbourgu so obenem pozvali Evropsko unijo, naj uvede embargo na prodajo orožja Izraelu in začasno prekliče pridružitveni sporazum z državo.
Nemški kancler Gerhard Schröder pa je med razpravo v bundestagu odločno zavrnil vsakršno možnost uvedbe embarga ali bojkota proti Izraelu, ter ob tem poslance spomnil na "posebno zgodovinsko odgovornost Nemčije" do judovskega naroda. Schröder po drugi strani ni izključil možnosti, da bi Nemčija v prihodnosti s svojimi enotami sodelovala v okviru mednarodnih mirovnih sil na Bližnjem vzhodu.
Turški in grški zunanji minister na skupni misiji
Zunanja ministra Grčije in Turčije, Georges Papandreu in Ismail Cem, sta se v skupni misiji za rešitev bližnjevzhodne krize danes v Ramali srečala s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Po palestinskih navedbah sta se zunanja ministra z Arafatom v njegovi oblegani rezidenci pogovarjala več kot uro in pol, palestinski voditelj pa je v pogovorih ponovil svojo zahtevo po umiku izraelske vojske s palestinskih ozemelj na Zahodnem bregu. Zunanja ministra naj bi se danes v Jeruzalemu sestala tudi z izraelskim premierom Arielom Šaronom, nato pa naj bi se v Ramali zopet sestala s palestinskimi predstavniki.
O razmerah na Bližnjem vzhodu pa se bosta danes pogovarjala tudi ameriški predsednik George Bush in savdski princ Abdulah, ki bo Busha obiskal na njegovem ranču v Teksasu. Srečanja se bosta udeležila tudi ameriški podpredsednik Dick Cheney in državni sekretar Colin Powell.
Izraelci vdrli v Hebron
Izraelski tanki so zgodaj zjutraj ponovno vdrli v mesto Hebron, ki ga deloma nadzorujejo Palestinci. V spopadih je umrl pripadnik palestinskih varnostnih sil, najmanj štirje pa so bili ranjeni. Po spopadu in več hišnih preiskavah, v katerih so Izraelci aretirali še neznano število ljudi, je kakih 20 oklepnikov mesto zapustilo. V bližini Hebrona pa je zakrinkana izraelska vojaška skupina ubila skupino petih palestinskih policistov.
Sicer v Hebronu, v katerem med kakimi 120 tisoč Palestinci v več zelo zastraženih enklavah živi 400 Judov, med zadnjo izraelsko ofenzivo ni bilo večjega nasilja. Zaenkrat ni jasno, ali pomeni vdor vojske začetek izraelske invazije na Hebron ali pa le poskus, da bi aretirali palestinske skrajneže, so povedali palestinski varnostni viri.
Na obrobju Jeruzalema naj bi izraelski policisti preprečili teroristični napad. Na cestni zapori južno od mesta so namreč ustavili avtomobil, ki je bil očitno naložen z razstrelivom, saj je eksplodiral, ko je voznik skušal pobegniti. Domnevnega palestinskega samomorilca so policisti ustrelili. Izraelska vojska pa je še sporočila, da je v Gazi ubila štiri Palestince, ki so skušali oboroženi vdreti v tamkajšnje judovsko naselje Kfar Darom.
Betlehemska bazilika še vedno oblegana
Baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu, v katero se je pred več kot tremi tedni zateklo okoli 200 Palestincev, je danes zapustilo osem mlajših Palestincev in dva frančiškanska meniha. Kot so povedali očividci, je deseterica po pozivu izraelski vojski prek megafona zapustila stavbo z zakritimi obrazi, s seboj pa je prinesla dve trupli. Gre za največjo skupino, ki je doslej zapustila cerkev. Izraelski vojaki so osmerico civilistov, ki je zapustila cerkev, odpeljali na zaslišanje.
Položaj v baziliki se sicer izboljšuje, še vedno pa ostaja odprto vprašanje oboroženih Palestincev, ki se skrivajo v cerkvi in so na izraelskem seznamu oseb, osumljenih napadov na Izraelce. Palestinska stran je predlagala, da jih premestijo na območje Gaze, Izrael pa zahteva, da se predajo.
Donatorski dolarji za Palestince
Na dvodnevni donatorski konferenci za pomoč palestinskim avtonomnim oblastem, ki se je danes končala v Oslu, so mednarodni donatorji zbrali 1,2 milijadre dolarjev. Od tega naj bi bilo 300 milijonov dolarjev namenjenih za nujno humanitarno pomoč na Zahodnem bregu, 900 milijonov dolarjev pa naj bi šlo za obnovo porušene infrastrukture na območju.
Na konferenci, ki jo je organizirala Norveška, so med drugimi sodelovali Združeni narodi, Evropska unija, ZDA, Izrael in Svetovna banka. Po ocenah slednje, bodo palestinske oblasti za izvedbo vseh potrebnih nalog v letošnjem letu, potrebovale okoli dve milijardi dolarjev pomoči.