Arbitraža le za celotno mejo

Slovenski premier Janez Janša je pred začetkom vrha EU v Bruslju podprl možnost rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje z arbitražo, vendar se zavzema za arbitražo le za celotno mejo, ne le na morju.

Premier Janša je glede možnosti rešitve odprtih vprašanj meje z arbitražo poudaril, da je Slovenija že zdavnaj povedala, da arbitraže načeloma ne zavrača, a da zanjo ne pride v poštev samo arbitraža meje na morju, temveč celotne meje. Slovenija za zdaj od Hrvaške razen načelnega predloga ni dobila nobenega izdelanega načrta za arbitražo, je še povedal premier Janša. Pri reševanju odprtih vprašanj meje namreč Hrvaška ni uveljavila že dogovorjenega sporazuma, je opozoril Janša. Slovenija bi v primeru dogovora o arbitraži želela vsebinsko pojasnilo, zakaj sporazum, ki je že bil sklenjen med državama, "naenkrat ni dober in ni bil ratificiran". "Sedaj gre za vprašanje verodostojnosti," je poudaril.

Hrvaški premier Ivo Sanader je medtem poudaril, da je Zagreb pripravljen tudi na arbitražo celotne meje, a za to ne vidi potrebe. Pozivom k arbitraži pa se je v četrtek pridružil predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Dogovor obeh vlad o "takšnem postopku bi bil najbolj dobrodošel", je menil. Dobro bi bilo, če bi mednarodno sodišče, na primer v Hamburgu ali Haagu, sprejelo "objektivno odločitev, za kar pa je seveda potrebno soglasje slovenske in hrvaške vlade", je dejal.

"Točno to je naše stališče," je ob tem poudaril Sanader in ponovil, da je Hrvaška "uradno predlagala mednarodno sodišče za arbitražo". "Oba parlamenta bi morala državi še pred arbitražo zavezati, da bosta sprejeli odločitev, sprejeto z arbitražo, ne glede na to, kakšna bo," je dejal in dodal, da je "to najboljši način za rešitev tega vprašanja".

Slovenija in Hrvaška sta sicer "veliki prijateljici, ki imata veliko več skupnih točk kot teh nekaj razlik", je še povedal hrvaški premier. Dokaz, da odprta vprašanja ne ogrožajo tega prijateljstva, je dejstvo, da "pripravljamo skupno srečanje obeh vlad v Sloveniji", ki bi bilo nadaljevanje srečanja na hrvaških Brionih, je zatrdil.

Hrvaški premier se je danes sestal tudi z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, ki je mnenja, da je arbitraža ena od primernih metod za reševanje spora o meji. Rehn se ni želel posebej izreči za nobeno od njih, je pa državi pozval, naj najdeta politično voljo za kompromis.

Hrvaški premier je z obiskom pri Pötteringu sklenil dvodnevna srečanja z različnimi skupinami v Evropskem parlamentu. V sredo se je sestal s predstavniki socialistov in zelenih, danes pa se bo udeležil tudi tradicionalnega vrha največje parlamentarne politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) pred začetkom spomladanskega vrha EU, na katerem bo tudi slovenski premier Janez Janša.

Osrednja tema pogovorov predsednika hrvaške vlade s predstavniki Evropskega parlamenta je poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga pripravlja član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, avstrijski poslanec Hannes Swoboda (PES). Odbor bo o poročilu glasoval 27. marca, parlament pa na plenarnem zasedanju konec aprila.

Swoboda bo v poročilu predlagal, naj Hrvaška postane članica unije leta 2009, je danes povedal Poettering. "Idealno bi bilo, če bi to potekalo vzporedno z ustavo," torej da bi rešitev za članstvo Hrvaške v EU sovpadla z rešitvijo ustavnega vprašanja, je pojasnil.

Swoboda je v poročilo vključil tudi poziv slovenski in hrvaški vladi, "naj izkoristita vse razpoložljive možnosti za dogovor o odprtih vprašanjih meje ter se izogneta enostranskemu ukrepanju, ki bi lahko spodkopalo tak dogovor". "Če tak dogovor ni mogoč, naj obe strani za rešitev vseh spornih vprašanj meje premislita o mednarodni arbitraži," pa je pozval v novem dopolnilu.

Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so v odzivu na ta poziv vložili številna dopolnila, pri čemer so med drugim opozorili, da ne gre samo za problem dvostranskih vprašanj. Na primer, napoved o razglasitvi ekološke ribolovne cone namreč ni samo enostransko ravnanje proti Sloveniji, temveč je v nasprotju s sklepi šefov vlad in držav EU iz junija leta 2004, opozarja evropski poslanec Borut Pahor (PES/SD). To pa po njegovem mnenju ni v skladu s prizadevanji Hrvaške za vstop v unijo.