Šljivančanin je zadnji iz t.i. vukovarske trojke, ki jo obtožnica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni pokola več kot 200 vojaških ujetnikov v hrvaškem naselju Ovčara blizu Vukovarja, novembra 1991. General Mile Mrkšić se je predal srbskim oblastem lansko pomlad, kapetan Miroslav Radić pa je to storil aprila letos in je prav tako že v priporu sodišča v Scheveningenu.
Tiskovna predstavnica haaškega tožilstva Florance Hartmann je za beograjsko tiskovno agencijo Beta dejala, da so z zadovoljstvom sprejeli vest o aretaciji. "Bil je že skrajni čas, kajti Šljivančanin je bil na prostosti osem let, od kar je bila proti njemu vložena obtožnica," je poudarila Hartmannova. Obenem je dodala, da je na ozemlju SČG še 18 oseb, ki jih je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov.
Po mnenju zunanjega ministra Srbije in Črne gore (SČG) Gorana Svilanovića bo aretacija Šljivančanina pozitivno vplivala na odločitev ZDA o nadaljnji pomoči Beogradu, ki naj bi jo ameriški kongres sprejel 15. junija. Prepričan je, da bo kongres sprejel pozitivno odločitev, po njegovem mnenju pa bo aretacija Šljivančanina vplivala tudi na sklep o pridružitvi SČG v program Partnerstva za mir.
Aretacijo so ovirali protestniki
Policija je v četrtek ob 15. uri najprej blokirala stanovanjsko hišo v beograjskem naselju Cerak, kjer je Šljivančanin imel stanovanje, vendar so akcijo policije ovirali člani odbora za obrambo Šljivančanina, drugi njegovi privrženci ter vodilni predstavniki nekaterih opozicijskih strank, med njimi SRS Vojislava Šešlja, SPS Slobodana Miloševića in SSJ pokojnega Željka Ražnatovića Arkana.
Policiji je uspelo aretirati Šljivančanina šele po več kot deseturnem obleganju hiše v kateri je imel stanovanje. Akcijo so oviralo kakih 1000 članov Odbora za obrambo Šljivančanina ter drugi simpatizerji, ki so se od četrtka popoldne do aretacije večkrat spopadli s pripadniki policije in žandarmerije. Policiji je pol ure po polnoči uspelo razbiti vhodna vrata v Šljivančaninovo stanovanje, nemiri v naselju Cerak pa so prekinili šele nekaj ur po aretaciji.
Po poročanju srbskih medijev je najbolj iskani iz vukovarske trojke počakal policijo v postelji, sami aretaciji pa se ni upiral. Šljivančanin je v minulem letu prek odbora večkrat zagrozil, da bo v primeru poskusa aretacije aktiviral eksploziv, ki naj bi ga imel pri sebi.
Šljivančanin eden bolj iskanih haaških obtožencev
Šljivančanin je bil poleg političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karađića in nekdanjega vojaškega poveljnika, generala Ratka Mladića najbolj iskana oseba haaškega sodišča. Srbske oblasti so med preiskavo atentata na premiera Zorana Đinđića marca letos sporočile, da je policija aretirala več ljudi, ki naj bi bili neposredno odgovorni za zločin v Vukovarju, zato so Šljivančanina in Radića pozvale k prostovoljni predaji. Po Radićevi predaji je odbor za obrambo Šljivančanina v sporočilih za javnost sicer še naprej zatrjeval, da policija "vukovarskega viteza" ne bodo prijela živega.
Srbska policija se je njegove aretacije lotila zelo previdno. Predsednica odbora Vesna Gojković je v četrtek zvečer za beograjske medije dejala, da je policija krenila v akcijo aretacije že dan poprej na dvajsetih različnih lokacijah.
Kot trdi beograjski dnevnik Večernje novosti, se je Šljivančanin skrival nekje v Črni gori, pred dvema dnevoma pa je prišel v Beograd, da bi z družino proslavil 50. rojstni dan, vendar ga je nekdo izdal. Po navedbah nekaterih beograjski medijev je policija enega najbolj iskanih haaških obtožencev našla v postelji, aretaciji pa se ni upiral. Policija je Šljivančanina odpeljala v osrednji beograjski zapor.
