Takšnih sporočil je v Argentini od decembra lani polno na svetovnem spletu, kar je nenavadno, saj je v tej skrajno katoliški deželi umetna prekinitev nosečnosti prepovedana z zakonom, tako kot v vseh latinskoameriških državah, razen na Kubi. Dovoljen je le izjemoma, kadar je v nevarnosti življenje matere ali kadar gre za duševno prizadeto žensko, ki je bila posiljena.
Irene Ocampo sodi med pobudnice Informacijske mreže argentinskih žensk (RIMA), ki na spletni strani www.rima.org zbira pričevanja o splavih. "V Franciji in Nemčiji so takšna pričevanja prinesla prelomnico," je povedala. "Pokazati moramo svoj obraz. Na tej celini ni nobene Nizozemske ali Velike Britanije, ki bi z liberalnimi pravili vplivale na razmere."
Počasni premiki na bolje?
Razprava o prekinitvi nosečnosti sicer počasi pridobiva na pomenu. Argentinski minister za zdravstvo Gines Gonzales Garcia, tudi sam zdravnik, se je izrekel za legalizacijo splava, kakor tudi vpeljavo spolne vzgoje v šole ter brezplačno razdeljevanje kondomov. "Če bi bil splav legaliziran, bi lahko rešili veliko mater," je povedal minister.
Vlada predsednika Nestorja Kirchnerja zdaj tvega celo neposreden spor z Vatikanom, saj je argentinski vojaški škof Antonio Baseotto presodil, da bi morali ljudem, ki imajo na splav in kontracepcijo tako liberalne poglede kot minister za zdravstvo, obesiti za vrat kamen in jih vreči v morje.
To je bilo celo za Kirchnerja preveč, kajti takšne grožnje spominjajo na brutalne postopke vojaške diktature. Kirchner, ki se sam označuje za nasprotnika splava, je Vatikan tudi uradno zaprosil za odpoklic Baseotta. Vojaški škof svojo plačo sicer res dobiva od argentinske države, vendar ga imenuje Vatikan.
"Kampanjska tema"
Borke za ženske pravice, zbrane okrog Irene Ocampo, pa tudi političarke iz različnih strank želijo splav uvrstiti med teme svojega predvolilnega boja letošnjih parlamentarnih volitev. Dogaja pa se tudi v nekaterih sosednjih državah; v Braziliji naj bi prenovili zakonodajo, ki že zdaj dovoljujejo splav v primeru posiljenih žensk.
