Luko Bojovića, enega bolj iskanih srbskih kriminalcev, je španska policija v sodelovanju s srbskimi organi pregona prijela v četrtek popoldne v Valencii. Poleg Bojovića so v restavraciji v centru mesta zasačili tudi njegovega pomočnika Vlada Milisavljevića, ki naj bi imel prste vmes pri umoru srbskega premierja Zorana Dinđića, Sinišo Petrića in Vladimirja Mijanovića, ki naj bi bila po navedbah španskih medijev prav tako "službena morilca" zloglasnega zemunskega klana. Med aretacijo se je nekaj trenutkov upiral le Milisavljević, znan tudi kot Vlado Budala, vendar so bili policisti hitrejši, tako da nihče od osumljenih ni utegnil prijeti za pištolo.
Že danes so se Bojović, Milisavljević, Petrić in Mijanović potili na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku, ki jo zoper četverico odredil pripor. Kmalu naj bi tudi stekel postopek izročitve Srbiji, čeprav bi jim lahko sodili tudi v Španiji. Pri izročitvi ne bi smelo biti težav, saj sta Španija in Srbija podpisnici konvencije Sveta Evrope o izročanju.
Trojico so sicer prijeli zaradi nezakonitega posedovanja orožja, ki so ga našli v Bojovićevem stanovanju v Valencii. Med drugim so našli tri avtomatske puške, devet polavtomatskih pištol, dušilce zvoka in večjo količino nabojev, odkrili pa so tudi več kot pol milijona evrov.
Sled za Bojovićem se je izgubila leta 2010 po prijetju Srečka Kalinića v Zagrebu in Miloša Simovića na srbsko-hrvaški meji. Septembra 2010 je bila za njim razpisana tiralica. Srbsko tožilstvo za organiziran kriminal je v obtožnici zapisalo, da naj bi Bojović na čelo Zemunskega klana prišel po umorih Dušana Spasojevića in Mileta Lukovića marca 2003, svojo moč pa naj bi še okrepil po prijetju Milorada Ulemeka Legije.
Po kratki kazni izpuščen na prostost
Bojović je osumljen likvidacije Branka Jeftovića leta 2004, hkrati pa tudi poskusov umorov Andrije Draškovića in Zorana Nedovića. Bojović je namreč govoril, da sta bila povezana z umorom njegovega prijatelja Željka Ražnatovića Arkana. S temi zločini je Bojovića povezal že prej omenjeni Kalinić, ki je pred dnevi poskušal pobegniti iz beograjskega zapora.
Sicer pa so Bojovića prijeli že oktobra 2007, vendar so ga kaznovali le zaradi posesti pištole, za katero ni imel dovoljenja. Obsojen je bil na 15 mesecev zaporne kazni in je bil leta 2009 že na prostosti, za druga dejanja pa mu zaradi pomanjkanja dokazov niso sodili.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.