Ashcroft je kongresnikom dejal, da ima patriotski zakon, ki je bil sprejel po terorističnih napadih leta 2001, številne pomanjkljivosti, ki jih lahko teroristi izkoriščajo in spodkopavajo obrambo domovine.
Po poročanju televizije CBS namerava Ashcroft pravila pravne države postaviti na glavo, saj si med drugim želi, da bi morali po novem teroristični osumljenci dokazovati svojo nedolžnost, namesto da bi tožilci dokazovali njihovo krivdo. Patriotski zakon je bil od samega začetka podvržen ostrim kritikam zagovornikov državljanskih in človekovih pravic, zato v kongresu ni pravega navdušenja za Ashcroftove želje.
Med predlogi pravosodnega ministrstva za razširitev pooblastil organov pregona v boju proti terorizmu na ameriških tleh je oblikovanje baze genetskih DNK podatkov osumljenih teroristov, možnost izgona iz ZDA tudi ameriških državljanov, če se izkaže, da podpirajo mednarodni terorizem ter prepoved objavljanja informacij o najhujših možnih posledicah, če pride do napadov na določene kemične ali druge objekte.
Ashcroft bi prav tako rad, da bi povsem preprečili objavo informacij o osebah, ki so aretirane kot teroristični osumljenci. Te ljudi bi rad imel zaprte za nedoločen čas, prav tako pa bi rad možnost zahtevati smrtno kazen za vsakega terorističnega osumljenca. Ashcroft je sicer zagotovil, da informacij, ki jih lahko organi pregona po patriotskem zakonu zbirajo tudi s posebnimi metodami, kot je prisluškovanje, ne zlorabljajo, niti jih ne obdržijo, če niso povezane s terorističnimi primeri.
Ameriški pravosodni minister je svoj nastop v kongresu popestril z navajanjem grožnje teroristične mreže Al Kaida ZDA in branjem imen žrtev terorističnih napadov 11. septembra 2001. Kljub demagoškim prijemom pa pri kongresnikih ni naletel na odprte roke, saj večina še vedno ni prepričana, da se lahko patriotski zakon uspešno uporablja brez bistvenih kršitev državljanskih in človekovih pravic. Kongresniki so jezni na pripadnike pravosodnega ministrstva tudi zato, ker so se doslej le redko odzivali na prošnje, naj pridejo na zaslišanje, da razložijo kako kaj poteka vojna proti terorizmu. Potem ko je predsednik pravosodnega odbora James Sensebrenner aprila dejal, da morda ne bo podprl podaljšanje veljavnosti patriotskega zakona, ki poteče leta 2005, se je sodelovanje sicer malce izboljšalo.
Dvome v postopke organov pregona pa je pred dnevi potrdilo poročilo generalnega inšpektorja pravosodnega ministrstva, ki je ugotovilo, da so po 11. septembru 2001 aretirali 726 terorističnih osumljencev, s katerimi so izredno grdo ravnali, čeprav večinoma niso bili krivi ničesar hujšega, kot prekoračitve dovoljenega bivanja v ZDA. Kongresni preiskovalni urad je pred časom prav tako ugotovil, da FBI in pravosodno ministrstvo po svoje prirejata podatke, da napihneta uspešnost boja proti terorizmu. Tako naj bi lani "napačno klasificirali" kar 228 domnevnih primerov terorizma.
Ashcroft se v kongresu ni pustil motiti in je zagotovil, da se ne bodo opravičevali za zapiranje ljudi, ki jih bodo imeli v zaporu dokler se ne izkaže, da so nedolžni. Zagotovil pa je, da zlorab, kot je pretepanje zapornikov ne bodo trpeli in bodo vse obtožbe temeljito preiskali. Doslej naj bi jih obdelali že 18, pri čemer naj bi se 14 izkazalo kot povsem neupravičenih. Številne aretacije so po Ashcroftovih besedah pripeljale tudi do tega, da je eden od osumljencev preiskovalcem odkril skladišče orožja Al Kaide na ameriških tleh, drugi pa jim je razložil, kaj vse je Al Kaida še nameravala napasti po 11. septembru 2001. Visoke zagrožene kazni naj bi delovale, saj se osumljeni teroristi menda ponavadi raje odločijo za sodelovanje, kot pa za smrtno kazen.