Julian Assange se je na veleposlaništvo zatekel pred sedmimi leti, po tem ko je britansko višje sodišče odločilo, da se ga izroči Švedski, kjer so ga čakale obtožbe o spolnem napadu.
Kljub temu, da so obtožbe leta 2017 zavrgli, je Assange vztrajal na veleposlaništvu, saj se je bal, da ga bodo britanske oblasti izročile ameriškim. V ZDA pa mu grozi zaporna kazen, saj je Wikileaks med drugim razkril tudi določene zaupne dokumente ameriške vlade.
Razkritja Wikileaksa povzročila mednarodni škandal
Spletni portal Wikileaks je zaživel leta 2006, ustanovili pa naj bi ga, po lastnih besedah, kitajski disidenti, novinarji, matematiki in tehnologi iz ZDA, Tajvana, Evrope, Avstralije in Južne Afrike.
Pozornost svetovne javnosti pa stran pritegnila leta 2010, ko so objavili celo serijo zaupnih dokumentov, med drugim tudi ameriške vojske o vojni v Afganistanu in Iraku, kasneje pa tudi depeše ameriškega zunanjega ministrstva. Aprila tega leta so objavili posnetek ameriških vojakov, ki so iz helikopterja v Iraku ustrelili 18 civilistov.
Pri večjih razkritjih so sicer sodelovali priznani mediji, kot je The New York Times, The Guardian in The Spiegel. Istega leta je bil v ZDA izdal nalog za njegovo aretacijo, ki še vedno velja. Grozijo mu obtožbe veleizdaje.
Konec leta 2010 pa je bil aretiran v Veliki Britaniji na podlagi mednarodne tiralice zaradi obtožb spolnega napada na Švedskem. Decembra tega leta so ga proti varščini izpustili na prostost, maja 2012 pa je britansko vrhovno sodišče odločilo, da ga morajo izročiti Švedski. Ekvador mu je bil pripravljen podelili politični azil, na njihovem veleposlaništvu se je nahajal vse od takrat.
Idejni vodja Wikileaksa tako velja za kontroverzno osebo - za nekatere junak, ki je svetu razkril zlorabe državnih oblasti, zagovornik svobode govora. Za druge nevaren upornik, ki je z objavami zaupnih dokumetov spodkopal varnost držav.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.