FOTO: Atlantis kljub tehničnim težavam v vesolje

Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes uspešno izstrelila raketoplan Atlantis s štirimi člani posadke in štirimi tonami opreme ter zalog na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Izstrelitev je bila skoraj do zadnjega trenutka pod vprašajem zaradi slabega vremena z oblaki in nevihtami. Le 31 sekund pred vzletom pa so se pojavile tehnične težave, a so jih hitro odpravili.

Atlantis so zjutraj po srednjeevropskem času napolnili z gorivom, nekaj ur pred predvideno izstrelitvijo pa so se vanj vkrcali tudi štirje astronavti. Čast poleteti na zadnjo in skupaj 135. misijo kakega raketoplana oziroma 33. misijo Atlantisa je pripadla poveljniku Chrisu Fergusonu, pilotu Dougu Hurleyju ter specialistoma Sandyju Magnusu in Rexu Walheimu.

Pred tem so Atlantis napolnili s štirimi tonami zalog in opreme, ki jih bo med skupaj 12-dnevno misijo popeljal na ISS. Med drugim bodo astronavti za poskuse ponesli s seboj tudi iPhone. Še sinoči je na območju izstrelišča divjala huda nevihta s strelami, med katerimi je ena udarila tudi nekaj sto metrov stran od raketoplana, vendar posledic ni bilo.

Če do izstrelitve Atlantisa ne bi prišlo danes, bi imela Nasa čas zanjo še v soboto in nedeljo, sicer bi bilo treba čakati do 16. julija, ker je za ponedeljek predvidena izstrelitev ameriške vojaške rakete.

Veliko zanimanje za izstrelitev

Za zadnjo izstrelitev raketoplana je vladalo veliko zanimanje. Ceste in plaže v bližini vesoljskega centra Kennedy je napolnilo okoli 750.000 ljudi. Izstrelitev so si iz častne lože vesoljskega centra Kennedy ogledali številni častni gostje. Med njimi floridski guverner Rick Scott, zvezni senatorji Patrick Leahy iz Vermonta, Kay Bailey Hutchinson iz Teksasa, Bill Nelson iz Floride ter številni drugi zvezni kongresniki.

Predsednik Barack Obama je na zgodovinski dogodek med drugim poslal pravosodnega ministra Erica Holderja ter ministra za trgovino Garyja Lockeja. Prišli so tudi načelnik štaba združenih poveljstev admiral Mike Mullen, veleposlaniki Izraela, Avstralije in EU, štirje člani družine Kennedy, pevka Gloria Estefan in drugi.

Poglejte si, kako so se številni pripravljali na ogled tega zgodovinskega trenutka

Misija Atlantisa je 135. misija raketoplanov od aprila 1981, ko je v vesolje poletela Columbia, in 37. polet raketoplanov na ISS. Od aprila 1981 je šlo z raketoplani v vesolje 355 astronavtov, ki so skupaj prepotovali 870 milijonov kilometrov.

Atlantis bo po vrnitvi z zadnje poti v vesolje razstavljen v Kennedyjevem vesoljskem centru. Raketoplan Endeavour bo razstavljen v Kaliforniji, Discovery pa v muzeju Smithsonian v Virginiji. Newyorški muzej letalonosilke Intrepid je dobil raketoplan Enterprise, ki sicer ni nikoli šel v vesolje, ampak je opravil le nekaj poskusnih poletov.

Nasa ne bo mirovala

V ZDA bo nato najmanj tri ali pet let vladalo zatišje glede človeških potovanj v vesolje. Vendar pa Nasa ne bo mirovala in nadaljevala se bodo dela na plovilu oziroma kapsuli Orion, s katero bodo ljudje poleteli predvidoma proti asteroidom in kasneje morda tudi proti planetu Mars. Ameriški astronavti se bodo vmes v vesolje vozili z ruskimi raketami sojuz, kjer sedež stane 51 milijonov dolarjev. S sojuzom bo junija leta 2012 poletela v vesolje proti ISS tudi Sunita Williams, za katero bo to drugi polet v vesolje.

Po vrnitvi Atlantisa Nasa namerava odpustiti okrog 1900 ljudi, skupaj pa se bo z ukinitvijo programa raketoplanov od delovnih mest poslovilo skoraj 9000 ljudi. Raketoplani so bili "tovorne mule" za dokončanje ISS, ki so jo začeli sestavljati leta 1998, delovala pa bi naj najmanj do leta 2020. Oskrbovali jo bodo s sojuzi, kasneje pa naj bi se pridružili še plovili enega ali dveh ameriških zasebnih podjetij SpaceX in Virgin Galactic.