Bo AUKN še samostojna in neodvisna?

Vlada namerava v kratkem v obravnavo v DZ po nujnem postopku poslati predlog nove novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, potem ko strategija upravljanja s kapitalskimi naložbami ni bila pravočasno sprejeta. Z njo želi urediti razpolaganje z naložbami vsaj za nujne primere, hkrati pa predlaga znižanje vrednosti naložb, s katerimi samostojno razpolaga Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN).

Agencija, na katero se je z uveljavitvijo zakona v letu 2010 preneslo razpolaganje s kapitalskimi naložbami države, bo po novem potrebovala soglasje vlade že pri naložbah v skupni knjigovodski vrednosti nad pet milijonov evrov, medtem ko je zdaj ta meja določena precej višje, namreč pri 20 milijonih evrov.

To v praksi pomeni, da bo lahko agencija samostojno razpolagala zgolj z deleži države v podjetjih, kot so Uradni list, Kontrola zračnega prometa, Snežnik, Borzen, Bodočnost Maribor, Počitniška skupnost Krško, vodnogospodarska podjetja in družbe tveganega kapitala ter nekatere družbe v stečaju.

Agencija se bo morala usklajevati z resornim in finančnim ministrom

Ob tem je zaradi učinkovite koordinacije med različnimi upravljavci državnega premoženja in med različnimi politikami države predvideno, da se bo morala AUKN glede uveljavljanja glasovalnih pravic na skupščinah predhodno uskladiti z resornim ministrstvom, to pa še prej z ministrstvom za finance Janezom Šušteršičem. Še posebej je izpostavljena zahteva, da se mora agencija uskladiti glede odločanja o članih nadzornih organov.

Zahteva po predhodni uskladitvi z resornim ministrstvo velja tako za uresničevanje glasovalnih pravic iz premoženja v lasti države kot tudi Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe.

Bo AUKN še samostojna in neodvisna?

Na AUKN, ki k sodelovanju pri pripravi predloga zakona ni bila povabljena, ugotavljajo, da takšen predlog določa tesnejše sodelovanje med vlado in AUKN. V prihodnje naj bi se AUKN pri upravljanju kapitalskih naložb usklajevala z vlado in ministrstvi, iz besedila zakona pa ni razvidno, da bi AUKN izgubila samostojnost in neodvisnost, so pojasnili.

Kako bo potekalo to usklajevanje, je po njihovem mnenju odvisno od dogovora, sami pa menijo, da bo treba skleniti neke vrste protokol, ki bo natančneje določal medsebojne pravice in obveznosti.

Dejstvo, da strategija upravljanja s kapitalskimi naložbami ni bila pravočasno sprejeta, kar onemogoča nemoteno upravljanje s kapitalskimi naložbami državi, je v osnutku zakona zapisano kot poglavitno vodilo za predlagane spremembe. V DZ bi jo morali namreč prejeti že pred koncem lanskega julija, kar pa se ni zgodilo.

Gre za odziv na delovanje agencije v primerih NLB in NKBM?

Časnik Dnevnik sklepa, da je premierja Janeza Janšo in finančnega ministra zmotilo delovanje AUKN pri upravljanju NLB in NKBM. Prva je pred dokapitalizacijo, kjer AUKN v letu dni ni našel strateškega partnerja zanjo, druga pa pred menjavo nadzornega sveta, ki je potreben tudi zaradi slabega upravljanja banke, piše časnik.

Po neuradnih informacijah je več ministrov zmotil nabor kandidatov za nove nadzornike NKBM, vendar se zaradi sedanje zakonske ureditve zlasti Šušteršič ni želel neposredno vpletati v delo agencije. Ker je za načrtovano združevanje upravljavcev državnega premoženja (AUKN, Kad, Sod, PDP), ki bo prineslo tudi kadrovske spremembe pri upravljanju premoženja, potrebnega več časa, je Šušterič očitno pripravil predlog, ki bo v vmesnem času legaliziral politične posege v delo agencije, sklepa časnik.

Na AUKN menijo, da se je prioritetno treba lotiti strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bilo eno od najpomembnejših priporočil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj Sloveniji. Agencija je predlog strategije že pripravila, ga junija lani poslala vladi in ga objavila tudi na spletni strani, so še zapisali v odzivu na objavljeni predlog zakona.

Medtem ko že trenutno veljavni zakon o izvrševanju proračunov določa, da se upravljanje nekaterih kapitalskih naložb, ki je izrazito tehnične narave, prenese na ministrstvo za finance, pa predlog novele zakona to rešitev določa kot trajno.

Načela novele zakona so določitev sodelovanja vlade in resornih ministrstev z agencijo pri pomembnejšem odločanju o kapitalskih naložbah države ter sodelovanje vlade in DZ v nujnih primerih, ko je AUKN zaradi nesprejetja strateških dokumentov neoperativna, potrebno pa je hitro odločanje o upravljanju kapitalskih naložb zaradi zagotavljanja stabilnosti, vlada povzema predlagane spremembe.

Novela še določa, da je pridobivanje podatkov iz evidenc Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) brezplačno.

Kaj pravita DLGV in SDS?

Za odziv na to namero smo povprašali Stranko Državljanska lista Gregorja Viranta, katere član je tudi finančni minister Šušteršič. V odzivu so zapisali, da stranka že ves čas zagovarja to, da vlada prevzame odgovornost za kadrovske odločitve v javnem sektorju. Poudarjali so, da je prenos pooblastil na AUKN pomenil le zamegljevanje odgovornosti in odprto lovišče za razne lobije. Sicer pa se zavzemajo za čim hitrejši umik države iz gospodarstva, kar pomeni tudi, da ne bo imela nič s kadrovanjem v gospodarstvu.

Iz SDS pa so sporočili, da so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo poenotili in centralizirali upravljanje kapitalskih naložb in da bodo AUKN nadomestili z drugačno rešitvijo, ki bo zagotovila dejansko uveljavljanje načel OECD za dobro upravljanje podjetij v državni lasti.