Kot je pojasnil sekretar odbora za Nobelovo nagrado Olav Njolstad, statut odbora tovrstne možnosti ne predvideva. Je pa odbor tako kot lani, ko se je že pojavilo vprašanje odvzema Nobelove nagrade, ponovil zaskrbljenost zaradi razmer v Mjanmaru ter pozval vse vpletene strani, naj storijo vse, kar lahko, da ustavijo diskriminacijo in preganjanje manjšin.
Aung San Su Či je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 1991 za njen nenasilen boj za demokracijo in človekove pravice. Takrat je bila vodja mjanmarske opozicije in je bila v hišnem priporu, v katerem je pristala, ker vladajoča vojaška hunta ni želela priznati zmage njene Narodne lige za demokracijo na volitvah leto dni pred tem.
A v zadnjem letu, ko mjanmarska vojska organizirano izvaja nasilje nad pripadniki manjšine Rohinga, je Aung San Su Či pogosto tarča kritik, ker ni ustavila pregona in genocida nad Rohingi.
Tudi preiskovalci ZN so v ta teden objavljenem poročilu med drugim navedli, da mjanmarska voditeljica ni uporabila svojega položaja na čelu vlade niti svoje moralne avtoritete za zajezitev ali preprečitev dogodkov.
Pri tem so priznali, da imajo Aung San Su Či in drugi v civilnih oblasteh v Mjanmaru le malo vpliva na vojaške operacije, a hkrati poudarili, da so "s svojimi dejanji in neukrepanjem prispevali k zagrešitvi krvavih zločinov.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.