Kancler Schüssel je po zasedanju avstrijske vlade, na katerem naj bi med drugim obravnavali Froweinovo poročilo, opozoril, da tega ne gre precenjevati: "Gre za pravno mnenje in ne za politično navodilo za ravnanje." Schüssel se je zavzel za nadaljevanje dvostranskega dialoga s Prago in ob tem izrazil upanje, da bo rešitev na mizi do ratifikacije češke pristopne pogodbe.
Kot je v svojem poročilu zapisal Frowein, Beneševi dekreti - pravna podlaga za razlastitev in izgon 3,5 milijona sudetskih Nemcev ter manjše skupine Madžarov iz Češkoslovaške po drugi svetovni vojni - niso povezani z vstopom Češke v EU, saj se pogoji za članstvo v pogodbi o EU ne nanašajo na preteklost.
Avstrijski predsednik Thomas Klestil pa se je zavzel za "odprt in obsežen dialog" znotraj Evropske unije, v katerega bi morala ta pritegniti tudi Češko. Poudaril je še, da je treba Froweinovo poročilo interpretirati v duhu "skupne izjave", ki sta jo septembra sprejela skupaj s češkim kolegom Vaclavom Havlom, služila pa bi lahko kot podlaga za nadaljnje pogovore med Dunajem in Prago.
Svobodnjake Froweinovo mnenje ni pomirilo
Na Froweinovo oceno pa so se precej bolj kritično odzvali svobodnjaki (FPÖ). Kot je dejal novi predsednik stranke in minister za promet Mathias Reichhold, je pri Beneševih dekretih "pravna stran eno, politično-moralna pa drugo." Kot je dodal, v EU ne smeta obstajati dve kategoriji državljanov. Pri tem je zavrnil obtožbe glede uporabe pravice veta na vstop Češke v EU, če ta ne bo odpravila Beneševih dekretov. Zavzel se je še za oblikovanje skupnega stališča glede Beneševih dekretov znotraj vladne koalicije, njegova stranka pa prispevek pri obravnavi preteklosti pričakuje tudi prispevek Češke.
Kancler Schüssel stališč FPÖ še ni komentiral, je pa dejal, da vprašanje ni primerna tema za predvolilno temo pred avstrijskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki so napovedane za 24. november. Odzvali pa so se tudi predstavniki organizacij sudetskih Nemcev v Nemčiji. Kot so napovedali, bodo o omenjeni problematiki pripravili svojo mednarodnopravno oceno, saj so vse doslej objavljene "vnaprejšnje obsodbe nič drugega kot posamična politična mnenja."
Češki politiki z mnenjem zadovoljni
Češki politiki pa so pozdravili mnenje o Beneševih dekretih nemškega pravnega izvedenca Jochen Frowein. Čehi so zadovoljni toliko bolj, saj Frowein uživa zaupanje tudi v Avstriji, ki je vprašanje dekretov v odnosih s Prago že večkrat odprla. Češki pogajalec za vstop v EU in namestnik zunanjega ministra Pavel Telička je dejal, da analiza nemškega pravnega strokovnjaka samo podpira češko pojmovanje dekretov. Teze v ekspertizi so tako jasne in razumljive, da je težko še kaj več dodati, je še dodal Telička. Sicer pa omenjeno mnenje v ničemer ne obvezuje Češke. Izjema bi lahko bila le potrditev obžalovanja zaradi določenih posledic dekretov, kar je Češka že storila v nemško-češki izjavi sprave iz leta 1997, je zaključil Telička.
Po mnenju Vladimirja Lastuvke, vodje zunanjepolitičnega odbora češke poslanske zbornice, Froweinovo mnenje potrjuje dolgoletne trditve Češke, da Beneševi dekreti ne predstavljajo nobene ovire priključitvi EU in da ni bilo nobene potrebe, da se je širitev unije povezovalo z omenjenimi dekreti. Vendar pa je pojmovanje o njih v tujini precej nenatančno in tudi netočno. Šef parlamentarnega odbora za evropske integracije Pavel Svoboda pa je izjavil, da bi Češka lahko sprejela simbolično izjavo, v kateri bi izrazila obžalovanje zaradi prekomernega izgona Sudetskih Nemcev in načina izvajanja Beneševih dekretov, vendar pa dokument ne bi imel nobenih pravnih posledic.
