Slovenija zaostrila pogoje vstopa, na meji zavrnili že več kot 200 migrantov

Prihodnji dnevi bodo za reševanje begunske krize ključni. Če ne bo ustreznih evropskih odločitev, bodo posamezne države pod migracijskim pritiskom zaostrovale svojo politiko, je danes v Bruslju opozoril zunanji minister Karl Erjavec. "Tudi Slovenija bo storila vse, da zaščiti interese slovenskih državljanov in da ne bi postala žep. Budno spremljamo vse, kar se dogaja v Avstriji. Smo v stalnem stiku, koordinacija teče tudi z državami južno od Slovenije," je povedal minister.

Na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena sprejeti begunce neposredno iz Turčije, je Erjavec odgovoril, da je to še prekmalu komentirati. "Sprejeli bomo vse tiste rešitve, ki prispevajo k temu, da se ta problem reši. Če ta rešitev pomeni rešitev tega problema, bi bilo prav, da je Slovenija del rešitve, ne del problema," je dejal.

Slovenija zaostrila pogoje vstopa

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je danes predstavil aktualno dogajanje v zvezi s prihodom beguncev. Begunski tok je še vedno relativno močan, Avstrija zato preučuje vse možnosti, da bi obvladala situacijo. Pretekli konec tedna je tako Avstrija zaostrila kriterije, bolj v smislu ugotavljanja okoliščin vstopa beguncev v državo, je pojasnil Šefic. Redčenje migracijskega toka je nujno, je poudaril. 

Slovenija je v soboto zaostrila pogoje za vstop v našo državo in nato nadaljevanje poti v Avstrijo. Pristojni organi tako dosledno ugotavljajo državo izvora vsakega posameznika in njegov namen potovanja. Izvajajo tudi jezikovne analize, s pomočjo katerih ugotavljajo, ali migrant prihaja iz države, v kateri bi bil ogrožen. Šele po tem natančnem preverjanju jih nato spustijo naprej, pravi Šefic. Pogosto se namreč pojavljajo napačne navedbe državljanstva, posebno pozornost pa namenijo temu, kam potujejo. Dogaja se tudi, da imajo migranti stalno prebivališče v varni državi in se priključijo migracijskemu toku, saj tako najlažje pridejo do želene države, pojasnjuje državni sekretar. Slovenija je od petka do danes zaradi neizpolnjevanja zaostrenih pogojev zavrnila 154 migrantov. Po naših informacijah je Slovenija danes zavrnila še dodatnih 108 in jih vrnila na Hrvaško. Skupaj torej 262. 

Avstrija pa je medtem dokončno zavrnila 54 migrantov, ki so trenutno nameščeni v Centru za tujce v Postojni. Po oceni Šefica so navedene številke obvladljive.

Policija prav tako intenzivno spremlja, kaj se dogaja na zeleni meji, kjer po besedah Šefica ni posebnih sprememb. So primeri manjših skupin ali posameznikov, ki poskušajo na ta način priti v Slovenijo. Policisti take ljudi obravnavajo po predvidenem postopku, nastanijo jih v centru za tujce, nato pa se jih vključi v sistem vračanja, je povedal. Slovenija je zato ves čas v stiku z okoliškimi državami. Kot pravi, je slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar s svojo avstrijsko kolegico Johanno Mikl-Leitner v tesnih stikih, sproti se posvetujeta, izmenjujeta določena stališča in predloge.

Za nastanitvene centre se še dogovarjajo

Državni sekretar je komentiral tudi informacije o morebitnih lokacijah nastanitvenih centrov. Ponovno je izpostavil, da z novimi prostori zgolj želijo nadomestiti objekte, ki jih morajo po izteku pogodb vrniti. Potrdil je, da se bo nadaljevala projektna naloga glede centra v Kidričevem in da so si inšpektorji že ogledali objekt v Šenčurju. Kot je poudaril, da bo šlo tudi v tem primeru za centre, v katerih bodo migranti nameščeni med 12 in 24 ur. "Med domačini je večja skeptičnost zaradi dogodkov v Kölnu in raznih dezinformacij, ki se širijo. To otežuje delo," dodaja. "Želimo imeti dobro komunikacijo z lokalno skupnostjo, skupaj z njimi želimo najti rešitev," poudarja. 

Šefic še poudarja, da Slovenija podpira poostren nadzor na grško-makedonski meji, saj bi s tem v še večji meri preprečevali ilegalne migracije, pravi. Prav tako pa bi se že tam natančno preverilo, kdo prihaja kot begunec oziroma ali vsi, ki prihajajo, tudi izpolnjujejo pogoje za podelitev mednarodne zaščite.

Ekonomski migranti, ki prihajajo iz povsem varnih držav, namreč omejujejo dostop do zaščite ljudem, ki to zaščito dejansko potrebujejo, je poudaril Šefic in ob tem spomnil na omejitev, ki jo je glede sprejema prosilcev za azil za letošnje leto postavila Avstrija.

Dodatna ograja na avstrijsko-slovenski meji?

Morebitna postavitev dodatne ograje na avstrijsko-slovenski meji je po besedah državnega sekretarja trenutno na ravni razmišljanja za primer, če bi se razmere poslabšale. Vendar pa Šefic verjame, da se položaj ne bo poslabšal. "Schengenska meja je na slovensko-hrvaški meji in sem globoko prepričan, da bo tam tudi ostala," je poudaril.

Ob tem je izpostavil izjemen pomen dogovora med EU in Turčijo, v uresničitev katerega bo treba vložiti ogromno energije. Je pa pozdravil dejavno delovanje vseh držav na migracijski poti. Tudi na operativni ravni imajo veliko stikov s Hrvaško, Makedonijo in Srbijo, v kratkem pa se obeta tudi sestanek slovenskega in hrvaškega notranjega ministra, je pojasnil.

Z Avstrijo ima Slovenija intenzivne pogovore. "Vse je usmerjeno v to, da bi sinhronizirali naše aktivnosti. Treba je posebej poudariti aktivno sodelovanje vseh držav na migracijski poti," pravi Šefic. Avstrija bo predlagala nekatere nove rešitve, je dodal Šefic.

Bo Avstrija uvedla dnevne kvote. Neuradno se omenja tudi urna kvota

Avstrija še ni začela izvajati strožjega režima na meji s Slovenijo, pa so potrdili na avstrijskem notranjem ministrstvu in v policiji avstrijske Štajerske. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck ni želel komentirati podrobnosti, kaj naj bi strožji režim na meji s Slovenijo zajemal, med drugim tega, ali bodo avstrijske oblasti dejansko uvedle dnevne kvote za sprejem migrantov iz Slovenije, kot so nedavno poročali avstrijski mediji. Poudaril je, da bosta konkretne načrte oz. ukrepe v torek predstavila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in obrambni minister Peter Doskozil.

Neuradno naj bi Avstrija dnevno kvoto omejila na 2500 migrantov dnevno, po nekaterih informacijah celo na zgolj 1000 na dan, omenja se tudi urna kvota okoli 100 oseb, so poročali v 24UR. Še dodatno naj bi ukrepili prisotnost vojske in policije.

Tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig je medtem povedal, da od zveznega notranjega ministrstva še niso prejeli nobenih navodil glede novega načina obravnave migrantov v Špilju, prav tako nobenih informacij o dnevnih kvotah. "Vsak dan pa računamo na to, da bo do odločitev prišlo in da bomo prejeli ustrezna navodila," je povedal.

Je pa Grundnig potrdil, da je v načrtu, da bodo migrante v prihodnje od Slovenije sprejemali samo še v Špilju, preko Karavank pa ti naj ne bi več potovali. "V naslednjih dneh bo odločeno, kdaj bomo vse migrante, ki trenutno še pridejo v avstrijsko Koroško, prevzeli tukaj v Špilju. O tem se sedaj odloča," je še povedal Grundnig.

Razširili bodo seznam varnih držav

Avstrijsko notranje ministrstvo je kasneje sporočilo, da bo vlada na Dunaju v torek razširila seznam varnih držav. Nanj bo tako uvrstila še Alžirijo, Gruzijo, Gano, Maroko, Mongolijo in Tunizijo. S tem migranti, ki bi prišli iz teh držav v Avstrijo, ne bi imeli praktično nobene možnosti za odobritev azila. Tako bodo avstrijske oblasti lahko v teh primerih pospešile azilne postopke in hitreje deportirale migrante.

Notranje ministrstvo je zapisalo, da se je vlada na Dunaju za to potezo odločila po "temeljiti preučitvi situacije". Mikl-Leitnerjeva je poudarila, da so v primeru ekonomskih migrantov "potrebni nedvoumni, jasni signali, da za njih v Avstriji ni zaščite".