Avstrijski predsednik Thomas Klestil je v dunajski splošni bolnišnici v krogu svoje družine umrl za posledicami ponedeljkovega zastoja srca. Klestil je umrl le 36 ur pred koncem svojega drugega predsedniškega mandata. Kot vzrok njegove smrti so zdravniki navedli odpoved vrste organov, in sicer "celotno odpoved, ki ni prizanesla skorajda nobenemu organu".
Njegov naslednik Heinz Fischer bo v četrtek zaprisegel kot novi avstrijski predsednik. Vse do Fischerjeve zaprisege bo posle predsednika države prevzelo predsedstvo avstrijskega nationalrata.
Zdravstvene težave avstrijskega predsednika Klestila so se začele leta 1996, ko je zbolel za atipično pljučnico. Takrat naj bi ga prav tako umetno uspavali, o tem pa niso obvestili ne vlade in ne javnosti. Še isto leto je sledila pljučna embolija. Lani pa je znova zbolel za pljučnico, imel pa je tudi operacijo obeh Ahilovih tetiv. V ponedeljek so morali avstrijskega predsednika zaradi zastoja srca in akutnih težav s pljuči s helikopterjem prepeljati v dunajsko splošno bolnišnico.
Državniški pogreb je napovedan za soboto. Pred tem bodo krsto s posmrtnimi ostanki že danes prenesli v urad predsednika, kjer se bodo lahko od Klestila poslovili državljani. V četrtek je po koncu zaprisege novega avstrijskega predsednika Heizna Fischerja predvidena žalna seje avstrijskega parlamenta. V petek naj bi krsto umrlega predsednika prenesli v eno izmed dunajskih cerkva. Po rekvijemu v dunajski katedrali bodo krsto prepeljali na dunajsko osrednje pokopališče, kjer bodo Klestila pokopali v predsedniški grobnici. Ob tem je predviden slovesen vojaški pogrebni sprevod.
Odzivi avstrijskih politikov
Predstavniki vseh avstrijskih strank so že izrazili globoko žalost zaradi smrti predsednika. Avstrija je izgubila veliko osebnost, je dejal avstrijski kancler in predsednik Ljudske stranke (OeVP) Wolfgang Shüssel. Namestnik kanclerja Hubert Gorbach in predsednica svobodnjakov (FPOe) Ursula Haubner sta prav tako dejala, da gre za izgubo "velikega državnika". Predsednik avstrijskih socialdemokratov (SPOe) Alfred Gusenbauer je poudaril, da je Klestil s svojim predsedovanjem presegel strankarsko politične kategorije in uveljavil demokratičen patriotizem. Vodja avstrijskih Zelenih Alexander Van de Bellen pa je Klestila označil za "veliko osebnost".
Odzivi v svetu
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je Klestila označil za "prepričanega Evropejca", ki je kot prepričan Evropejec odigral pomembno vlogo pri vstopu Avstrije v EU in prispevku svoje države pri razvoju unije. Pred poslopji EU v Bruslju pa so danes evropsko zastavo izobesili na pol droga. Švicarski predsednik Joseph Deiss je v sožalnem telegramu zapisal, da je bil Klestil "prijatelj in velik državnik". Italijanski minister za evropske zadeve Rocco Buttiglione je dejal, da je Evropa s smrtjo Klestila "izgubila prepričanega Evropejca, ki se je zavzemal za integracijo v Evropi". Med drugim je izpostavil njegovo "pogumno odločitev", ko je v letu sankcij, 2000, modro-črno vladajočo koalicijo branil pred napadi iz Bruslja. Klestil je ob tej priložnosti prevzel vlogo garanta "demokratičnih vrednot". Češki predsednik Vaclav Klaus pa je izpostavil Klestilove zasluge za dobrososedske odnose med Češko in Avstrijo. Finska predsednica Tarja Halonen je v sožalju Klestilovi družini zapisala, da je Klestil kot predsednik države kmalu postal "pomemben dejavnik evropske politike, ko se je zavzemal predvsem za poglobljeno integracijo srednje in vzhodnoevropskih držav v evropskem sodelovanju po drugi svetovni vojni". Izraelski predsednik Moše Kacav pa je v sožalnem telegramu avstrijskemu kanclerju Wolfgangu Schüsslu zapisal, da je bil Klestil "prijatelj judov in Izraela".
Klestilova politična pot
Klestil se je rodil 4. novembra 1932 na Dunaju. Na takratni avstrijski Visoki šoli za svetovno trgovino je leta 1957 končal študij kot doktor ekonomskih znanosti. Sledila je pestra mednarodna diplomatska kariera. Dve leti po koncu študija, leta 1959, je kot predstavnik Avstrije odšel v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Pariz, leta 1962 pa je postal gospodarski ataše na avstrijskem veleposlaništvu v Washingtonu. Od leta 1969 do 1974 je bil avstrijski generalni konzul v Los Angelesu.
Leta 1966 se je kot osebni tajnik avstrijskega kanclerja Josefa Klausa vrnil na Dunaj. Leta 1974 se je ukvarjal s preselitvijo pomembnih organizacij ZN na Dunaj. Od leta 1978 je bil veleposlanik Avstrije pri ZN, od leta 1982 pa avstrijski veleposlanik v Washingtonu. Leta 1987 je kot generalni sekretar za zunanje zadeve postal najvišji uradnik avstrijskega zunanjega ministrstva. Leta 1992 ga je avstrijska Ljudska stranka (OeVP) imenovala za kandidata na predsedniških volitvah.
Thomas Klestil je bil predsednik Avstrije od 8. julija 1992. Na volitvah leta 1992 je v drugem krogu dobil 66,9 odstotka glasov podpore in na položaju nasledil Kurta Waldheima. Na volitvah leta 1998 pa je dobil 63,4 odstotka glasov podpore. Po parlamentarnih volitvah leta 1999 je koalicija med OeVP in svobodnjaki (FPOe) nastala kljub Klestilovi izključni želji po nadaljnjem obstoju rdeče-črne koalicije.
Klestilova zapuščina
Na Klestilovo pobudo od leta 1993 dalje potekajo letna srečanja srednjeevropskih predsednikov, ki se jih udeležuje tudi Slovenija, od leta 1996 pa v Salzburgu srečanja Evropskega gospodarskega vrha.
