V boju za predsedniški položaj sta bila prvič po 30 letih le dva kandidata - zunanja ministrica in kandidatka vladajoče ljudske stranke (ÖVP) Benita Ferrero-Waldner ter kandidat opozicijskih socialdemokratov (SPÖ) Heinz Fischer, ki sta edina zbrala več kot 6000 potrebnih podpisov podpore. Izid volitev je tesen, saj je Fischer dobil dobrih 52 odstotka glasov, medtem ko je za Ferrero-Waldnerjevo glasovalo nekaj manj kot 48 odstotka volivcev.
Poznavalci so pričakovali tesen boj med obema kandidatoma. Ob začetku predvolilne kampanje je bil podpredsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer favorit, med samo kampanjo pa je Ferrero-Waldnerjeva uspela pridobiti veliko državljanov na svojo stran. Oba sta bila pred nedeljskimi volitvami dokaj prepričana v svojo zmago.
Volitve so bile tudi neke vrste preizkušnja popularnosti desnosredinske vlade kakor tudi nevtralnosti Avstrije. Tako je 55-letna zunanja ministrica predvolilno kampanjo popestrila z vprašanjem, ali ni že čas, da Avstrija po 45 letih opusti uradno doktrino nevtralnosti avstrijske zunanje politike. Medtem pa je deset let starejši Fischer ta mednarodni status zagovarjal in ga proglašal za nekaj, česar ni mogoče opustiti, hkrati pa se je zavzel za "pakt solidarnosti" z Evropsko unijo, ki bi v skrajnem primeru lahko pomenila tudi vojaško podporo.
Značilnost tokratnih volitev je bila nizka 70-odstotna volilna udeležba, ki jo analitiki pripisujejo dejstvu, da sta svoja kandidata v boj za predsedniški stolček poslali le dve politični stranki. Pred šestimi leti je bila volilna udeležba 74-odstotna. 71-letni dosedanji predsednik Thomas Klestil, ki je leta 1998 kandidiral na listi ljudske stranke, se v tretje ni mogel več potegovati za to funkcijo, saj je že opravil dva mandata. Predsedniški mandat sicer traja šest let. Zaprisega novega predsednika bo 8. julija, istega dne, ko se bo Klestil upokojil.
V Avstriji, za razliko od Nemčije, izbirajo predsednika države na neposrednih volitvah. Po ustavi je predsednik države vrhovni poveljnik oboroženih sil in sodeluje pri oblikovanju vlade. Tako ima zvezni predsednik pravico tudi, da zavrne imenovanje predlaganih ministrov.
