Tujina

Avstrijski svobodnjaki bodo volili novo vodstvo

Dunaj, 20. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avstrijski svobodnjaki bodo jutri, 21. septembra, na izrednem kongresu v Oberwartu na avstrijskem Gradiščanskem odločali o strankinem novem vodstvu. Edini kandidat za naslednika dosedanje predsednice in podkanclerke v odstopu Susanne Riess-Passer je prometni minister v odstopu Mathias Reichhold.

Dan pred kongresom še ni jasno, kdo bodo Reichholdovi namestniki; o tem naj bi danes odločalo zvezno predsedstvo stranke. Po pričakovanjih bo Reichhold nastopil tudi kot kanclerski kandidat FPÖ na parlamentarnih volitvah. Kongresa FPÖ v Oberwartu pa se ne bodo udeležili Haider, Riess-Passerjeva, Grasser in Westenthaler.

Jörg Haider
Jörg Haider FOTO: Reuters

Še pred slabim tednom je za kandidata za položaj vodje stranke veljal koroški deželni glavar Jörg Haider, kandidiralo ga je predsedstvo stranke 11. septembra, ki pa je kandidaturo umaknil minulo soboto, ko je kot razlog navedel nestrinjanje s prihodnjim programom stranke, zaradi česar ne more izvajati politike, ki bi jo želel Avstriji. V ponedeljek je nato pojasnil, da se je za umik kandidature odločil zaradi groženj.

Haider je pojasnil, da se je za umik napovedane kandidature za vodjo FPÖ odločil zaradi resnih groženj v povezavi s spornim nakupom 18 sodobnih vojaških letal eurofighter. "Nočem ogrožati sebe in svoje družine," je dejal. Neki neznani moški naj bi v petek, 13. septembra, zvečer pred neko restavracijo v Celovcu pristopil k njemu in mu dejal, naj ne ovira nakupa vojaških letal in pazi na svojo družino. "Moram popustiti nasilju. Tudi v Avstriji očitno obstaja neverjeten pritisk za sklenitev tega posla," je še dejal.

Reichhold bo kandidiral za novega predsednika stranke

Minister Reichhold je nato v sredo po srečanju s predstavniki FPÖ, med katerimi je bil tudi Haider, sporočil, da bo na strankarskem kongresu v soboto kandidiral za novega predsednika stranke. Reichhold je sicer dolgoletni sodelavec Haiderja, vendar se je po sporu znotraj stranke postavil na stran Riess-Passerjeve in 9. septembra odstopil s položaja prometnega ministra.

Mathias Reichhold
Mathias Reichhold FOTO: Reuters

Politična kariera 45-letnega Reichholda se je začela leta 1988, ko ga je Haider postavil na položaj generalnega sekretarja FPÖ na Dunaju. Leta 1992 je postal namestnik koroškega deželnega glavarja, po krajši medigri v zveznem parlamentu (1994-1998) pa se je vrnil v deželno vlado v Celovcu. Spomladi 2001 je presenetljivo najavil umik iz politike, ker se je po lastnih navedbah želel bolj posvetiti svoji družini in kmetiji. Manj kot leto dni kasneje pa si je premislil in kot predstavnik FPÖ prevzel položaj ministra za promet, inovacije in tehnologijo.

Reichhold je sicer že omenil, da se svobodnjaki ne strinjajo s predčasnimi volitvami, temveč želijo ostati v koaliciji z ljudsko stranko (ÖVP) do jeseni 2003. Novoizvoljeni vodja poslanske skupine FPÖ Karl Schweitzer pa je po sestanku poslanske skupine v sredo povedal, da so se odločili podpreti predčasne volitve, da bi pokazali, da se predčasnih volitev ne bojijo. Ob tem pa je dodal, da bo razkol v njegovi stranki z imenovanjem Reichholda za vodjo svobodnjakov v veliki meri zglajen, zato v tem pogledu ni razloga za predčasne volitve.

Kriza v vrstah avstrijskih svobodnjakov je nastopila konec avgusta

Do spora je prišlo med Jörgom Haiderjem in podkanclerko v odstopu Sussane Riess-Passer, ki je takrat še vodila tudi FPÖ, ker je Haider zahteval izvedbo davčne reforme, ki bi razbremenila ljudi z nižjimi prihodki, in odpoved nakupa 18 vojaških letal. Riess-Passerjeva pa je zagovarjala stališče vlade, po katerem naj bi odložili načrtovano davčno reformo na račun pomoči za poplave in ostali pri nakupu letal.

Riess-Passerjeva je zaradi trenj znotraj stranke nato odstopila, sledili pa so ji še finančni minister Karl-Heinz Grasser, minister za promet in infrastrukturo Reichhold in vodja poslanske skupine FPÖ v parlamentu Peter Westenthaler. Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel se je zato izrekel za predčasne volitve, ki naj bi potekale 24. novembra. Datum volitev naj bi sicer v nedeljo določila vlada v odstopu, potem ko naj bi se parlament danes odločil za razpustitev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.