Na čelu avstrijske vlade prvič ženska

Kot je sporočil avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, je Bierleinovi podelil mandat za sestavo vlade. "Skušala bom pridobiti zaupanje Avstrijcev," je ob tem nova kanclerka povedala na prvi skupni novinarski konferenci s predsednikom države.

Dejala je, da bo položaj podkanclerja in pravosodnega ministra prevzel nekdanji predsednik avstrijskega upravnega sodišča Clemens Jabloner. Diplomat Alexander Schallenberg, ki je doslej vodil oddelek za evropske zadeve v kanclerjevem uradu, pa bo v prehodni vladi vodil zunanje ministrstvo, je dodala. Schallenberg sicer velja za tesnega sodelavca  Sebastiana Kurza.

V prihodnjih dneh bo predstavila še imena drugih ministrov. Ob tem je napovedala pogovore s predstavniki političnih strank in civilne družbe.

Odzivi pozitivni

Odzivi strank na imenovanje Bierleinove so bili pozitivni. Vodja ljudske stranke (ÖVP) Sebastian Kurz jo je označil za "izjemno kompetentno, izkušeno in moralno osebnost". Njegova stranka jo bo podpirala, kolikor jo bo lahko, je napovedal.

Predsednica opozicijskih socialdemokratov (SPÖ) Pamela Rendi-Wagner pa je izrazila zadovoljstvo, da je položaj prevzela ženska. Prepričana je, da bo z Bierleinovo na čelu prehodne vlade sodelovanje med parlamentom in vlado znova zaznamovala pripravljenost na dialog.

Tudi vodja svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer je novo kanclerko označil za visokokvalificirano in moralno osebnost.

Če ne upoštevamo Hartwiga Lögerja iz vrst ljudske stranke (ÖVP ), ki je le nekaj dni opravljal tekoče kanclerske posle, je 69-letna Bierleinova 14. kanclerka Avstrije po koncu druge svetovne vojne. Doslej je bilo na čelu avstrijske vlade sedem kanclerjev iz vrst socialdemokratske stranke (SPÖ), šest iz vrst ÖVP.

Kurz z najkrajšim mandatom

Najdaljši kanclerski mandat je imel doslej Bruno Kreisky (SPÖ), ki je bil na tem položaju 4781 dni. Najkrajši pa je bil mandat Sebastiana Kurza (ÖVP), ki je bil na čelu vlade 525 in je moral položaj zapustiti po ponedeljkovi izglasovani nezaupnici.

32-letnega nekdanjega kanclerja ni bilo na slovesnosti imenovanja vlade, ki opravlja tekoče posle. Ob tem je Kurz zatrdil, da ne bo prevzel poslanskega mandata in tako tudi ne bo vodil poslanske skupine svoje ÖVP. Kmalu se bo odpravil na pot po Avstriji, da bi pridobil podporo ljudi za nadaljevanje poti, ki jo je zastavil na čelu vlade, je povedal njegov tiskovni predstavnik.

Avstrijsko vlado je sicer odnesla afera Ibiza, v kateri je domnevno rusko bogatašinjo, ki se je z nekdanjim avstrijskim podkanclerjem Heinz-Christianom Strachejem dogovarjala o korupciji, po poročanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung igrala študentka agronomije iz BiH. Za to naj bi prejela med 6.000 in 7.000 evrov.