Ban Ki Munu drugi mandat

Ban Ki Mun je drugi mandat dobil na podlagi resolucije, ki so jo predložile skupaj vse regionalne skupine sistema ZN in stalne članice Varnostnega sveta ZN. Resolucija izraža hvaležnost za učinkovito in predano služenje ZN v prvem mandatu in ga potrjuje za drugi mandat. Ban Ki Mun se je po potrditvi na položaj, za katerega je bil edini kandidat, zahvalil, opisal dosežke prvega mandata in obljubil enako prizadevno delo še naprej.

67-letni Ban Ki Mun je pretekli teden preskočil največjo oviro, ko je v petek dobil soglasno priporočilo Varnostnega sveta Generalni skupščini, naj ga potrdi za drugi mandat. Za vnovično izvolitev generalnega sekretarja je najpomembnejša dobra volja velikih sil oziroma petih stalnih članic Varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija), ki imajo pravico do veta.

Ban Ki Mun je med temi petimi čermi uspešno krmaril, predvsem pa je bil pogodu zahodnim članicam. Zadovoljil je tudi pragmatično Kitajsko in na koncu dobil podporo tudi od Rusije, ki je imela največ očitkov na njegov račun, med drugim zaradi odnosa do Kosova, Slonokoščene obale in drugih kriz.

Med dosežke prvega mandata si Ban Ki Mun šteje povišanje vprašanja podnebnih sprememb na vrh globalne agende, učinkovite odgovore na naravne nesreče, kot so med drugim poplave v Pakistanu, potres na Haitiju in ciklon v Mjanmaru, promocijo miru v Sudanu, Somaliji, DR Kongu, Slonokoščeni obali in podporo arabski pomladi. Prav tako tudi imenovanje žensk na najvišje položaje v svetovni organizaciji.

Zaradi pomirjanja velikih sil je Ban Ki Mun povzročil nekaj nezadovoljstva v državah v razvoju in tik pred petkovo potrditvijo priporočila v Varnostnem svetu mu je latinskoameriška skupina držav sistema ZN poslala sporočilo s tem, ko mu ni takoj formalno izrazila podpore. Ta potrditev je na koncu le prišla. Med številnimi voditelji po svetu ga je podprl tudi slovenski predsednik Danilo Türk.

Ban Ki Mun se je rodil junija leta 1944 v Koreji, takoj po končanem univerzitetnem šolanju pa se je zaposlil v zunanjem ministrstvu Južne Koreje, kjer je delal 35 let. Od januarja 2004 do novembra 2006 je bil tudi zunanji minister države.