Grški bankrot bi evroobmočje stal bilijon evrov, opozarja Inštitut za mednarodne finance (IIF), ki dodaja, da bi morali v tem primeru Italija in Španija poiskati zunanjo pomoč. Zasebni vlagatelji imajo do četrtka čas, da se odločijo, ali bodo sprejeli zamenjavo obveznic, ki je del dogovora za pridobitev novega paketa pomoči, vrednega 130 milijard dolarjev. S tem bi investitorji morali odpisati do 107 milijard evrov dolga.
IIF pri tem zastopa interese zasebnih vlagateljev, omenjeno opozorilo pa je zapisano v poročilu, ki ga je sicer inštitut označil kot tajno, a se je do njega dokopala agencija Reuters. V njem je zapisano, da je težko natančno napovedati, koliko bi stal evroobmočje grški bankrot, hkrati pa dodaja, da je praktično nemogoče, da bi bila cena pod bilijonom evrov.
Če dogovor o novem paketu pomoči Grčiji ne bo uspel, bo Evropska centralna banka utrpela zelo visoke izgube. Izpostavljenost banke Grčiji naj bi znašala kar 177 milijard evrov in naj bi za kar 200 odstotkov presegala vrednost kapitalske osnove.
V tem primeru bi pomoč potrebovali tudi Portugalska in Irska. Da bi se izolirali pred grškim bankrotom, bi skupaj potrebovali 380 milijard evrov, samo Španija pa bi zato potrebovala kar 350 milijard evrov. Hkrati bi dokapitalizacijo potrebovale tudi banke in ta strošek bi lahko hitro znašal 160 milijard evrov.
Zasebni vlagatelji so sedaj pod pritiskom, da podpišejo dogovor o približno polovičnem odpisu grškega dolga. Grčija si želi, da bi vlagatelji, ki imajo sicer kar 90-odstotni delež grškega javnega dolga, ta dogovor podpisali.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.