Da bosta v sredo glasovali proti, sta se namreč odločili tako po velikosti druga kot tudi tretja politična skupina, Stranka evropskih socialistov (PES) ter Zveza liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Prva je to storila soglasno, v drugi se je proti komisiji opredelila večina.
"Videti je, kot da bo nova komisija doživela poraz," je po zasedanju politične skupine ALDE, ki šteje 88 poslancev, napovedal njen vodja, britanski poslanec Graham Watson. S to skupino se je Barroso nocoj še posebej sestal, vendar pa je, kot kažejo rezultati glasovanja, ni uspel dobiti na svojo stran. Proti komisiji se je namreč opredelilo 50 članov skupine, 23 jih je bilo za, pet pa se jih je vzdržalo.
Barroso vztraja pri sedanji ekipi
Prihodnji predsednik evropske komisije, Jose Manuel Barroso, je pred Evropskim parlamentom (EP) v Strasbourgu znova zavrnil reorganizacijo svoje prihodnje ekipe, vključno s spornim kandidatom za komisarja za pravosodje, varnost in svobodo, Italijanom Roccom Buttiglionejem. Prav zaradi Buttiglionija oziroma njegovih diskriminatornih izjav o homoseksualcih in ženskah, je sredina potrditev komisije negotova. Ker Barroso namreč noče umakniti ali premestiti Buttiglioneja, podporo komisiji odreka pet od sedmih strank v EP.
Barroso: Menjava komisarjev bi povzročila več problemov
"Poslušal sem Evropski parlament, razumel sem vaše sporočilo in v veliki meri odgovoril na vaše skrbi," je Barroso povedal poslancem. "Nekateri med vami so zahtevali radikalno ukrepanje in reorganizacijo komisije.A sam sem ob upoštevanju vseh informacij, ki jih imam, po intenzivnih posvetovanjih ter po temeljitem premisleku prišel do zaključka, da bi menjava portfeljev v tej fazi postopka povzročila več političnih in institucionalnih problemov, kot pa bi jih rešila," je dejal, ko je zahtevo po zamenjavi ali umiku spornega Italijana Barroso zavrnil.
Večji pomen zaščiti pravic
Da bi poslance prepričal v podporo komisiji, pa je Barroso napovedal več dodatnih ukrepov in z njimi dopolnil že dane obljube. V boju proti vsem oblikam diskriminacije, kjer je že napovedal oblikovanje posebne komisarske skupine, ki jo bo sam vodil, je napovedal še ustanovitev Evropske agencije za temeljne svoboščine, ki bo zrasla iz že obstoječega centra za rasizem in ksenofobijo na Dunaju.
Na kratko je predsednik prihodnje komisije omenil vse najbolj kritizirane komisarske kandidate in pri tem trdno verjel, da bodo svoje delo opravljali dobro in neodvisno, zato ima vanje polno zaupanje. Posebej je Barroso omenil Buttiglioneja in poudaril svoje prepričanje, da bo kot komisar polno spoštoval tako pogodbo EU kot listino o temeljnih pravicah, kar je mnenje, ki ga deli celotna ekipa.
Poleg Buttiglioneja sporne še tri kandidatke
Jabolko spora je kandidat za komisarja za pravosodje, varnost in pravico, Italijan Rocco Buttiglione, ki si je s kontroverznimi izjavami na račun homoseksualnosti, žensk in mater na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom prislužil negativno mnenje. Po moči druga in tretja politična skupina, Stranka evropskih socialistov (PES, 200 poslancev) in Zveza liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE, 88 poslancev), od Barrosa terjata njegovo prerazporeditev, če želi njune glasove in s tem večino.
Do srede je še čas za tak korak, menijo socialisti, ki sicer želijo še prerazporeditev treh komisarskih kandidatk, Nizozemke Neelie Kroes, Danke Mariann Fischer Boel in Latvijke Ingride Udre. Liberalce moti predvsem Buttiglione, vendar pa od Barrosa terjajo dodatne ukrepe, saj so že narejeni – kot je napoved, da bo sam koordiniral področje državljanskih svoboščin in nediskriminacije ob pomoči posebne ekipe komisarjev - premalo. Zato bosta obe skupini natančno poslušali, kaj bo Barroso danes obljubil poslancem, da bi jih vendarle prepričal.
Zaenkrat le 295 od 366 potrebnih glasov za novo komisijo
Politične skupine v EP v prvih odzivih na nagovor predsednika prihodnje Evropske komisije niso nakazale ključnih sprememb v stališčih glede podpore njegovi ekipi. Da jo bosta na glasovanju v sredo podprli, sta napovedali največja Evropska ljudska stranka (EPP) in najmanjša Unija za Evropo narodov (UEN), ki imata skupaj 295 poslancev. Proti pa bodo skoraj verjetno socialisti (PES), zagotovo pa Zeleni, komunisti (EUL) in evroskeptiki (ID). Neodločeni ostajajo liberalci (ALDE), ki se bodo nocoj z Barrosom še posebej pogovorili o svojih zadržkih.
Bo Prodijeva komisija morala podaljšati mandat?
Evropski parlament bo o Barrosovi ekipi glasoval v celoti, če jo zavrne, pa to pomeni, da 1. novembra ne more nastopiti petletnega mandata. Odhajajoča komisija predsednika Romana Prodija bi posledično morala podaljšati svoj mandat do uspešnega imenovanja nove komisije. To bi se v EU zgodilo prvič in po mnenju analitikov bi lahko povezavo le nekaj dni pred podpisom ustavne pogodbe - ta bo 29. oktobra v Rimu - pahnilo v resno istitucionalno krizo.
