Španski predsednik vlade Jose Luis Rodriguez Zapatero je po današnjih pogovorih s predsednikom baskovske vlade Juanom Josejem Ibarretxejem v Madridu izrazil pripravljenost za pogovore o večji avtonomiji Baskije, vendar le, če bodo temeljili na soglasju med strankami, ki si prizadevajo za neodvisnost, in zmernimi strankami, ki želijo, da bi Baskija ostala del Španije. Zapatero je še obljubil, da si bo prizadeval za bolj pozitivne odnose s prihodnjo baskovsko regionalno vlado.
Kot so sporočili iz Zapaterovega urada, je bilo srečanje namenjeno spodbudi "mirovnega procesa in politične normalizacije" v Baskiji. Zapatero in Ibarretxe sta se na dveurnih pogovorih pogovarjala tudi o sodelovanju v boju proti baskovski separatistični organizaciji ETA.
Velik del pogovorov sta namenila tudi političnemu položaju v Baskiji po volitvah 17. aprila, na katerih je sicer zmagala vladajoča koalicija Ibarretxejevih zmernih nacionalistov, Baskovske nacionalistične stranke (PNV) in stranke Eusko Alkartasuna (EA), ki pa ji ni uspelo doseči absolutne večine v 75-članskem regionalnem parlamentu. Koalicija je v primerjavi s prejšnjim mandatom izgubila štiri sedeže in jih ima zdaj 29, kar ni bilo dovolj, da bi Ibarretxe obdržal svojo staro vladno ekipo. Zato zdaj v Baskiji še vedno potekajo pogajanja za sestavo nove vlade.
Zaradi volilnega rezultata je zdaj pod velikim vprašajem tudi uresničitev Ibarretxejevega načrta za večjo avtonomijo Baskije, po katerem bi bila pokrajina z Madridom povezana le še z ohlapnim asociacijskim sporazumom. Sporazum je pod velikim vprašajem še posebej zaradi velikega nasprotovanja Madrida in njegovih privržencev v Baskiji, prav tako pa je načrt zavrnil tudi španski parlament, ker pokrajine po španski ustavi nimajo pravice do odcepitve.
Zapatero je danes Ibarretxeju pojasnil, da so bile aprilske volitve v Baskiji očitno znak, da si volivci želijo sodelovanja v dialogu in s kar največjim soglasjem za mir in razumevanje. Dejal je tudi, da si želi napredka v procesu, ki bi Baskom prinesel več samostojnosti, a je hkrati vztrajal, da bi morala imeti vsakršna reforma pravic iz leta 1978, s katerimi je Baskija dobila določeno avtonomijo v okviru Španije, maksimalno podporo političnih sil.
