Tožba baskovske regionalne vlade se v bistvu nanaša na nedavno sprejet zakon, po katerem so stranke, ki podpirajo ali dopuščajo terorizem, prepovedane.
Na podlagi omenjenega zakona je španska vlada pred tremi tedni pri vrhovnem sodišču zahtevala razpustitev Batasune, ki velja za politično krilo organizacije ETA. Že pred tem je preiskovalni sodnik Baltasar Garzon ukazal enostransko prepoved Batasune za tri leta. V okviru njegove uredbe so zaprli vse urade stranke, ji zaplenili vse premoženje in ji prepovedali kakršnokoli dejavnost. Za popolno prepoved Batasune so se izrekli tudi poslanci spodnjega doma španskega parlamenta.
Odnosi med Baskijo in Madridom napeti
Tožba je še zaostrila že tako napete odnose med nacionalistično vlado v Baskiji in centralno vlado v Madridu. Za nejevoljo španskih oblasti je namreč že v petek poskrbela zahteva baskovskega premiera Juana Joseja Ibarretxeja, da bi Baskija v prihodnje morala biti svobodna država, povezana s Španijo. Tak status v mednarodni skupnosti že ima Puerto Rico, ki je povezan z ZDA. Po mnenju Ibarretxeja bi si vladi v Madridu in Vitorii lahko delili suverenost nad Baskijo. Španski premier Jose Maria Aznar je baskovskemu premieru očital, da je prevzel zahteve organizacije ETA in Baskijo pripeljal "na rob prepada".
Kaj je Batastuna
Batasuna je bila ustanovljena oktobra 1978 pod imenom Herri Batasuna kot volilna koalicija več levonacionalističnih strank. Trenutno ima 15 sedežev v regionalnih parlamentih v španskih pokrajinah Baskija in Navarra, postavila pa je tudi okoli 60 županov in skoraj 900 mestnih svetnikov. Na lanskih volitvah v Baskiji je prejela 10,1 odstotka glasov, ima pa od 150.000 do 200.000 volilcev. Batasuna je po nasilni izpraznitvi svojih uradov v Baskiji in Navarri preselila svoj sedež v mesto Bayonne na jugozahodu Francije.
