Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Frederick Johns je za britanski radio BBC obenem zanikal, da bi to pomenilo podaljšanja roka, ki ga je Washington Beogradu postavil za 31. marec. Johns je potrdil tudi, da ameriški državni sekretar Colin Powell za zdaj ni sprejel odločitve o nadaljevanju ameriške podpore ZRJ.
Trenutno ni podatkov, da se danes pripravlja aretacija katerega od obtožencev haaškega sodišča, čeprav se v nedeljo izteče rok o odločitvi ameriške administracije glede pomoči. Možnost, da bo Beograd prav te dni aretiral katerega od obtožencev sodišča, ki se nahajajo na ozemlju države, je sicer napovedal tudi srbski premier Zoran Đinđić, ki je v petek dejal, da bi Beograd v treh do štirih dneh haaškemu sodišču lahko izročil nove obtožence. Pogoja za pozitivno odločitev ameriške administracije o pomoči ZRJ sta izročitev obtožencev haaškega sodišča in dostop do ustreznih arhivov. Od ukrepov jugoslovanske oziroma srbske vlade je odvisno nadaljevanje gospodarske pomoči ZRJ v višini kakih sto milijonov dolarjev.
Veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery je za beograjski tisk v soboto zatrdil, da kongres ne bo odobril nove pomoči ZRJ in da Washington ne bo podprl ZRJ v mednarodnih ustanovah vse dotlej, dokler ne bodo izpolnjeni vsi omenjeni pogoji. Koštunica pa je v soboto v sporočilu za javnost zatrdil, da se zavzema za pravno urejeno in civilizirano sodelovanje s haaškim sodiščem zaradi ohranitve dostojanstva države in obtožencev, ne pa samo zaradi negotovega dolarskega zneska.
Premier Đinđić je v petek napovedal, da bo Srbija v štirih dneh izročila Haagu posamezne obtožence, vendar ne on in ne njegovi pristojni ministri niso želeli odkriti imen potencialnih potnikov v Haag. Med štirimi omenjenimi obtoženci s t.i. kosovske obtožnice naj bi bilo zaenkrat najmanj možnosti za izročitev Milana Milutinovića, ki ga varuje predsedniška imuniteta. S poslansko imuniteto naj bi bil zavarovan tudi Vlajko Stojiljković o odvzemu njegove imunitete naj bi 10. aprila razpravljal spodnji dom skupščine ZRJ. Za izročitev generala Ojdanića naj bi bila pristojna jugoslovanska vojska, enako pa naj bi veljalo tudi za t.i. vukovarsko trojko oziroma častnike Mileta Mrkšića, Miroslava Radića in Veselina Šljivančanina. Za vukovarsko trojko je neuradno slišati, da jih že približno teden ni več videti v Beogradu in da nihče ne ve, kje so.
Nadškof Hočevar o stanju v ZRJ
Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pogovoru za beograjsko Politiko povedal, da je že ob prihodu v Beograd junija 2000 verjel v zelo hitre pozitivne spremembe v Jugoslaviji. "Sedaj me najbolj veseli to, da so na pomembnih položajih v tej državi številni izobraženi in sposobni ljudje evropske duha, kot tudi, da je od tedaj vzpostavljeno izjemno dobro sodelovanje med vsemi najbolj pomembnimi verskimi skupnostmi." Vse to je zanesljivo znamenje, da je ta država krenila po dobri poti, kar pa po Hočevarjevi oceni še ne pomeni, da je konec vseh težav, zlasti, ker je vsaka tranzicija izredno težavna in ker je nobena država ni zlahka in hitro prestala.
Kot pravi nadškof Hočevar, nikoli ni dvomil, da so Srbi del Evrope in da imajo prihodnost v skupnosti evropskih držav. Izpostavil pa je, da morajo vztrajati pri odgovornosti in resnici. Kristjani morajo imeti po Hočevarjevem mnenju "več občutka za sleherno žrtev, torej tudi za žrtve drugih narodov, ki so zagotovo bile". Beograjski nadškof je ob tem tudi spomnil, da prav ob obletnici bombardiranja ZRJ niso bile v zadostni meri omenjene tudi druge žrtve.