Bela hiša je ocenjuje, da je potrebno sankcije proti Iraku odpraviti in ne le suspendirati, kot je predlagala Francija. "Potem ko je režim Sadama Huseina odšel, je stališče ZDA, da gospodarske sankcije niso več potrebne," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer. "Sankcije je potrebno odpraviti in ne le suspendirati," je še dodal Fleischer. Pariz je v torek predlagal takojšnje suspendiranje sankcij proti Iraku.
McKiernan: Sile koalicije zadostujejo za varnost
Sile britansko-ameriške koalicije zadostujejo za uničenje zadnjih žepov odpora v Iraku in za stabilizacijo države, je dejal ameriški general David McKiernan, poveljnik kopenskih sil koalicije. McKiernan je dejal, da so sile, ki so že v Iraku ali tja prihajajo, dovolj za četrto fazo misije v Iraku, to je za doseganje določene stopnje stabilnosti in varnosti v prehodnem obdobju do nove iraške vlade. Sicer je v Iraku trenutno okoli 150.000 ameriških in britanskih vojakov, ob tem pa v Irak prihajajo novi.
Hoon: Sadam Husein je v Iraku
Britanski obrambni minister Geoff Hoon, ki je na obisku v Iraku, je izrazil prepričanje, da čeprav ni povsem jasno, kje se nahaja nekdanji iraški predsednik Sadam Husein, je zelo verjetno, da je še vedno v Iraku.
Hoon je v mestu Um Kasr pregledal delo britanskih enot, katerih naloga je znova usposobiti pristanišče za prihod človekoljubne pomoči, obiskal pa bo tudi britanske vojake v Basri. Kot je dejal Hoon, je glavni namen njegovega obiska zahvaliti se britanskim vojakom za odlično opravljeno delo v bojih kot tudi v prizadevanjih za omogočitev pomoči Iračanom.
Ahmed Šalabi, vodja Iraškega narodnega kongresa, je sicer v ponedeljek dejal, da je Sadam Husein s sinovoma v Iraku in da se nenehno seli. Kot je dejal, so prejeli podatke o njegovem gibanju in gibanju njegovih sinov, podatkov pa niso dobili pravočasno, da bi lahko Huseina izsledili, še preden se je umaknil drugam.
Garner za vračanje Kurdov na domove
Garner, ki je dolžnosti v Bagdadu prevzel v ponedeljek, nadaljuje obisk na severu Iraka, kjer se je v Erbilu srečal z vodjo Demokratske stranke Kurdistana (PDK) Masudom Barzanijem. Domoljubna zveza Kurdistana (UPK) in PDK sicer od konca zalivske vojne nadzirata Kurdistan na severu Iraka.
Talabani je še pojasnil, da bodo imele v komisiji, ki bo organizirala vračanje Kurdov na domove, predstavnike vse vpletene strani. Ameriški predstavnik, ki spremlja Garnerja, je povedal, da so samo iz mesta Kirkuk v času režima Sadama Huseina izselili 200.000 Kurdov. Sadamov režim je namreč izvajal politiko arabizacije kurdskih območij in če Kurdi niso hoteli spremeniti izjave o svoji narodni pripadnosti, so se morali izseliti.
Inšpekcije orožja morajo izvajati ZN
Obstoječe resolucije Združenih narodov o Iraku zahtevajo, da orožje za množično uničevanje iščejo inšpektorji OZN, je na Dunaju poudaril generalni sekretar Kofi Annan. Vendar lahko "Varnostni svet ZN te resolucije tudi spremeni", je pojasnil Annan ter ob tem izrazil upanje, da se bo neenotnost znotraj varnostnega sveta OZN razrešila po diplomatski poti.
Izvajanje programa "nafta za hrano" bi moralo biti boljše, pomoč iraškemu prebivalstvu pa bi morali razdeljevati bolj učinkovito, je poudaril Annan, ki danes zaključuje obisk Dunaja. Dodal je še, da je za učinkovito izvajanje programa trenutno na razpolago premalo ladij, ki bi v Irak dovažale humanitarno pomoč.
Našli šiitskega dostojanstvenika
Ameriško-britanske sile pa so sinoči našle visokega šiitskega dostojanstvenika, ajatolo Mohameda Takija Al Madrasija, ki so ga v ponedeljek ugrabili neznanci, ko je iz Irana želel priti v Karbalo, kjer naj bi se udeležil sklepne verske slovesnosti šiitov ob koncu 40-dnevnega žalovanja za mučenikom Huseinom.
Ajatola Madrasi se je vrnil v Irak po 32 letih izgnanstva, v tem času pa se je boril proti režimu Sadama Huseina.
V Karbali znova protiameriški protesti
Več tisoč šiitskih romarjev, ki se v Karbali v osrednjem Iraku udeležujejo sklepnega dela 40-dnevnega žalovanja za mučenikom Huseinom, se je v tem svetem mestu udeležilo protestov proti ameriški navzočnosti v Iraku. Protestniki so se tako kot v torek zbrali na glavni ploščadi, nosili pa napise kot so "Ne Ameriki, ne Izraelu, da islamu", "Ne okupaciji" in "Ne vsem Šalabijem," vodji Iraškega nacionalnega kongresa, ki ima podporo ZDA.
Sicer pa se romanja udeležuje več sto tisoč šiitov, saj je to prvo romanje po 25 letih odkar je Sadam Husin prepovedal romanja.
Visoki svet za islamsko revolucijo ni za oborožen odpor
Visoki svet za islamsko revolucijo v Iraku, najvplivnejša šiitska skupina, je zavrnil uporabo oboroženega boja proti koalicijskim silam v Iraku. "Smo proti zasedbi, ne želimo pa si bojev," je dejal predstavnik skupine Abdelaziz el Hakim.
Glavno iransko opozicijsko gibanje Ljudski mudžahedini, ki ima sedež v Iraku, pa je zagotovilo, da premirje, sklenjeno s silami koalicije, dovoljuje Ljudskim mudžahedinom, da ohranijo svoje orožje in nadaljujejo boj proti oblastem v Iranu. Centralno poveljstvo ameriške vojske v Katarju (Centcom) je v torek potrdilo, da so sile koalicije sklenile premirje z vodilnim gibanjem oborožene iranske opozicije.
Washington opozarja Teheran
Bela hiša je posvarila Teheran pred vmešavanjem v iraške zadeve, s čimer so se odzvali na informacije, da naj bi iranski agenti poskušali vplivati na iraške šiite, da bi ti zahtevali islamsko vlado. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je povedal, da ZDA ne bodo dovolile "nobenega zunanjega vmešavanja" v proces vzpostavljanja demokratične vlade v Iraku. Fleischer je še dejal, da so ZDA svojo zaskrbljenost posredovale iranski vladi.
Informacije o tem, da so se predstavniki Irana pomešali med več tisoč šiitskih romarjev, ki se v Karbali v osrednjem Iraku udeležujejo sklepnega dela 40-dnevnega žalovanja za mučenikom Huseinom, je objavil časnik New York Times. Časnik piše, da naj bi iranski agenti med šiitskimi romarji izražali podporo proiranskim šiitskim voditeljem in vzpostavitvi islamskega režima.
Američani vzpostavljajo proizvodnjo nafte na jugu Iraka
Surova nafta z naftnih polj na jugu Iraka je danes prvič od začetka vojne v Iraku znova začela teči po naftovodih. Kot je povedal ameriški general Robert Crear, ki je pristojen za vzpostavitev ponovnega delovanja iraških naftnih polj, so pri vzpostavitvi proizvodnje nafte osredotočeni predvsem na dobrobit iraškega prebivalstva. Ta nafta se bo porabila v Iraku in ne bo namenjena izvozu.
V šestih do petnajstih tednih naj bi naftno polje Rumelia na jugu Iraka, ki je eno največjih polj v državi, lahko proizvedlo do 1,1 milijona sodov nafte dnevno. Na tem polju je okoli 1000 naftnih vrelcev, nafto iz teh vrelcev pa predelujejo v 34 objektih za ločevanje nafte in zemeljskega plina.
V Irak se je vrnila prva ekipa ZN
Šest mednarodnih uslužbencev OZN je prestopilo turško-iraško mejo in se odpravilo proti mestu Dobuk na severu Iraka. Kot je v Amanu sporočila predstavnica ZN Veronique Taveau, gre za prvo ekipo OZN, ki se je po začetku vojne v Iraku 20. marca vrnila v državo. Ekipo vodijo koordinatorji Sklada ZN za otroke (UNICEF) in Svetovnega programa za hrano (WFP), v Dobuk pa naj bi prispeli drevi. Sodelavci bodo po besedah Taveaujeve delovali na območju Arbila, Dobuka in Sulejmanije in se bo sprva osredotočala predvsem na humanitarno pomoč, pomoč razseljenim osebam in deminiranje, nato pa naj bi se lotila tudi izobraževanja in zdravstva.
Agencije ZN so pred tem kritizirale, da jim ameriške in britanske sile nočejo prižgati zelene luči za vrnitev sodelavcev v Irak, kjer bi začeli humanitarne dejavnosti. Tako je že ta skupina šestih sodelavcev ZN več kot teden dni čakala na dovoljenje za polet na območje, nato pa se je odločila, da se bo iz Turčije v Irak odpravila po kopenski poti. V Iraku sicer deluje kakih 3500 iraških sodelavcev OZN.
