Položaj si bodo lahko uredili tisti nezakoniti priseljenci, ki imajo dokaz, da so v Belgijo prišli pred 1. oktobrom lani, izpolnjevati pa morajo vsaj enega od nadaljnjih štirih kriterijev. Možnost za pridobitev dovoljenja za bivanje imajo tisti nezakoniti priseljenci, ki so za ureditev položaja že zaprosili, a v štirih letih odgovora od oblasti niso dobili, zeleno luč za bivanje bo lahko pridobil tudi tisti nezakonit priseljenec, ki se v svojo državo ne more vrniti zaradi političnih razlogov, tisti, ki je hudo bolan, ali tisti, ki je v svojem novem okolju razvil trajne družbene vezi.
Oblasti ocenjujejo, da bo za ureditev položaja zaprosilo od 50.000 do 70.000 ljudi. Za hkratno vnovično vzpostavitev nadzora na kopenskih mejah se je Belgija, ki meji zgolj na članice EU in je zato po Schengenskem sporazumu nadzor na mejah z njimi že odpravila, odločila iz strahu, da bo akcija urejanja položaja nezakonitih priseljencev privabila val dodatnih, iz drugih držav EU, ki pa glede na omenjene pogoje dovoljenja za bivanje tako ali tako ne bi mogli pridobiti. Poostritev kontrole na mejah pa bo upočasnila predvsem trgovski promet. V Belgiji so se že organizirale antirasistične skupine, ki protestirajo proti takemu nadzoru meja, saj naj bi tak način kontrole povzročil nov val diskriminacije, upirjene proti neevropejcem.