Tujina

Belgijci volili za spremembe

Bruselj, 10. 06. 2007 11.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Belgijski volivci so izbirali predstavnike v parlamentu. Kdor ne odda svojega glasu, ga lahko doleti denarna kazen.

Belgijski premier Guy Verhofstadt najverjetneje ne bo dobil še tretjega mandata zapored, kažejo raziskave
Belgijski premier Guy Verhofstadt najverjetneje ne bo dobil še tretjega mandata zapored, kažejo raziskave FOTO: Reuters
Neupoštevanje državljanske dolžnosti lahko Belgijce stane tudi do 125 evrov, saj je sodelovanje na volitvah obvezno.

Veliki zmagovalec parlamentarnih volitev v Belgiji je premier Flandrije Yves Leterme, vodja krščanskih demokratov (CDV), kažejo prve projekcije na podlagi izidov v 16 volilnih okrožjih. CDV naj bi dobil 31 odstotkov glasov, na drugem mestu v Flandriji pa je skrajna desnica Vlaams Belang z 20 odstotki. "Naš program predvideva več varnosti, pravičnosti in reformo za sodobno državo," je ob tem poudaril Leterme, najverjetnejši novi premier Belgije, ki se zavzema za decentralizacijo države.

Veliki poraženec današnjih volitev Guy Verhofstadt je sicer že priznal neuspeh. "Volivci naše države so izbrali novo vlado in izidi volitev so jasni: odločili so se za drugačno večino," je poudaril. Belgijski premier naj bi po pričakovanjih kralju Albertu II. odstop svoje vlade uradno predlagal v ponedeljek.

Zapleteno sestavljanje vlade

Belgijske parlamentarne volitve so zaradi ozemeljske in jezikovne razdeljenosti države zapleten proces sestavljanja koalicije. Belgija je razdeljena na tri zvezne enote: severno regijo Flandrijo, južno regijo Valonijo in bruseljsko regijo, ki je pravzaprav enklava v Flandriji. Poleg tega je kraljevina Belgija, sicer parlamentarna monarhija, razdeljena tudi na tri jezikovne skupnosti: flamsko oziroma nizozemsko na severu, francosko in nemško govorečo skupnost na jugu. Vsaka skupnost ima svojo vlado in parlament, v njihovi izključni pristojnosti pa sta izobraževanje in kultura.

Flandrija, največja med tremi belgijskimi regijami, je na današnjih volitvah po osmih letih liberalno-socialističnega vodstva zavila na desno. Vladajoči flamski stranki - liberalci (VLD), ki jih vodi zdajšnji premier Verhofstadt, in socialisti (SPA) - sta namreč šele na tretjem in četrtem mestu z 18,5 odstotka oziroma 15,5 odstotka glasov, kažejo projekcije, navedene v spletni izdaji belgijskega časnika La Derniere Heure. "Ta ideja o reformi države je v nasprotju z voljo francosko govorečih prebivalcev Belgije," se je na načrte zmagovalca volitev odzvala belgijska ministrica za pravosodje v odhodu Laurette Onkelinx, predstavnica valonskih socialistov (PS). "To nas vodi v težke čase," je opozorila.

V Valoniji po anketi ULB-RTL vodijo PS pod vodstvom Elia di Rupa s 33,3 odstotka glasov, za njimi pa liberalno gibanje za reforme (MR) pod vodstvom sedanjega finančnega ministra Didierja Reyndersa s 30,5 odstotka.

Zvezna belgijska vlada mora biti sestavljena iz enakega števila francosko in flamsko govorečih ministrov, poleg tega jo mora podpreti večina spodnjega doma parlamenta, zaradi česar sestavljanje vlade pogosto traja več tednov. Premier je običajno vodja zmagovalne stranke v Flandriji, saj v severni regiji živi približno 60 odstotkov od desetih milijonov Belgijcev. Zadnji francosko govoreči premier je bil Paul Vanden, ki je med letoma 1978 in 1979 šest mesecev vodil prehodno vlado.

Leterme je ocenil, da bi bilo "treba resnično zmanjšati razlike med Flandrijo, Valonijo in Brusljem, vsaj v ekonomskem smislu" in napovedal reforme predvsem na področju sociale in zaposlovanja. Flandrija je ekonomsko najbolj razvita regija in te težnje naj bi šle med drugim predvsem v smeri zmanjšanja finančnih transferjev, ki jih severna regija namenja revnejši južni regiji, francosko govoreči Valoniji.

Belgijski kralj Albert II. - Belgija je namreč parlamentarna monarhija - naj bi sedaj po pričakovanjih vodji krščanskih demokratov zaupal oblikovanje nove vlade, vendar zaradi zapletenosti belgijskega sistema ni mogoče z gotovostjo reči, da bo zmagovalec Leterme dejansko novi belgijski premier. Pri sestavi nove vlade je namreč treba upoštevati jezikovno simetrijo, torej najti partnerje na valonski strani, ki jih Leterme nima.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

stajler
10. 06. 2007 15.40
Hm, to bi pa lahko tudi pri nas uvedli, da bi se kaznovala neudeležba na volitvah. Večinoma pride na volitve okolo 20-30 volilnih upravičencev (odvisno od volitev).