
Veliki zmagovalec parlamentarnih volitev v Belgiji je premier Flandrije Yves Leterme, vodja krščanskih demokratov (CDV), kažejo prve projekcije na podlagi izidov v 16 volilnih okrožjih. CDV naj bi dobil 31 odstotkov glasov, na drugem mestu v Flandriji pa je skrajna desnica Vlaams Belang z 20 odstotki. "Naš program predvideva več varnosti, pravičnosti in reformo za sodobno državo," je ob tem poudaril Leterme, najverjetnejši novi premier Belgije, ki se zavzema za decentralizacijo države.
Veliki poraženec današnjih volitev Guy Verhofstadt je sicer že priznal neuspeh. "Volivci naše države so izbrali novo vlado in izidi volitev so jasni: odločili so se za drugačno večino," je poudaril. Belgijski premier naj bi po pričakovanjih kralju Albertu II. odstop svoje vlade uradno predlagal v ponedeljek.
Zapleteno sestavljanje vlade
Flandrija, največja med tremi belgijskimi regijami, je na današnjih volitvah po osmih letih liberalno-socialističnega vodstva zavila na desno. Vladajoči flamski stranki - liberalci (VLD), ki jih vodi zdajšnji premier Verhofstadt, in socialisti (SPA) - sta namreč šele na tretjem in četrtem mestu z 18,5 odstotka oziroma 15,5 odstotka glasov, kažejo projekcije, navedene v spletni izdaji belgijskega časnika La Derniere Heure. "Ta ideja o reformi države je v nasprotju z voljo francosko govorečih prebivalcev Belgije," se je na načrte zmagovalca volitev odzvala belgijska ministrica za pravosodje v odhodu Laurette Onkelinx, predstavnica valonskih socialistov (PS). "To nas vodi v težke čase," je opozorila.
V Valoniji po anketi ULB-RTL vodijo PS pod vodstvom Elia di Rupa s 33,3 odstotka glasov, za njimi pa liberalno gibanje za reforme (MR) pod vodstvom sedanjega finančnega ministra Didierja Reyndersa s 30,5 odstotka.
Leterme je ocenil, da bi bilo "treba resnično zmanjšati razlike med Flandrijo, Valonijo in Brusljem, vsaj v ekonomskem smislu" in napovedal reforme predvsem na področju sociale in zaposlovanja. Flandrija je ekonomsko najbolj razvita regija in te težnje naj bi šle med drugim predvsem v smeri zmanjšanja finančnih transferjev, ki jih severna regija namenja revnejši južni regiji, francosko govoreči Valoniji.
Belgijski kralj Albert II. - Belgija je namreč parlamentarna monarhija - naj bi sedaj po pričakovanjih vodji krščanskih demokratov zaupal oblikovanje nove vlade, vendar zaradi zapletenosti belgijskega sistema ni mogoče z gotovostjo reči, da bo zmagovalec Leterme dejansko novi belgijski premier. Pri sestavi nove vlade je namreč treba upoštevati jezikovno simetrijo, torej najti partnerje na valonski strani, ki jih Leterme nima.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.