Novi papež Joseph Ratzinger je zjutraj v Vatikanu daroval svojo prvo mašo kot Benedikt XVI.. S kardinali, ki so ga v torek izvolili za novega papeža, je odšel v Sikstinsko kapelo. Ratzinger je bil oblečen v slovesni papežev ornat, čeprav je deloval nekoliko utrujeno.
Papež Benedikt XVI. je po izvolitvi povedal, da čuti, da za mesto papeža ni najbolj primeren, da pa ga na začetku njegovega pontifikata spremlja njegov predhodnik Janez Pavel II. "Zdi se mi, da čutim njegovo roko, kako me trdno drži za mojo," je dejal novi papež. Papež Benedikt XVI. je še dejal, da ga je izvolitev za novega papeža presenetila.
Med prvo mašo je dejal, da bo svoj pontifikat posvetil "stalnemu delu za obnovo celovite in jasne enotnosti vseh kristjanov" in se zavzel za medverski dialog. Dejal je še, da je potreben teološki dialog in da se bo med drugim zavzemal tudi za dialog med krščanskimi cerkvami. Še danes naj bi se papež Benedikt XVI. vselil v apostolsko palačo. Med mašo, ki je v skladu s tradicijo v celoti potekala v latinščini, ki je še vedno uradni jezik katoliške cerkve, se je papež večkrat
s hvaležnostjo spomnil svojega predhodnika, ki ga po njegovih besedah spodbuja, naj se brez strahu loti novega poslanstva. Napovedal je, da bo sledil smernicam 2. vatikanskega koncila, ki je v začetku šestdesetih let začrtal reformo cerkve.
Kakšne so prve naloge novega papeža?
Po navedbah vatikanskega tiskovnega predstavnika Joaquina Navarra-Vallsa bo novi papež skoraj zagotovo na svojo prvo potovanje v tujino odpotoval na Poljsko.
Inavguracijsko mašo bo imel novi papež v nedeljo, 24. aprila, ob 10. uri. Po napovedih naj bi se maše ob uradnem začetku pontifikata Benedikta XVI. udeležilo pol milijona vernikov. Civilna zaščita in mesto Rim tako v prihodnjih dneh pričakujeta nov naval vernikov v italijansko glavno mesto.
Eden najkrajših konklavov
Kardinali elektorji so Ratzingerja v torek izvolili na enem najkrajših konklavov v zadnjih stotih letih. Izvoljen je bil le kakih 24 ur po začetku konklava v četrtem krogu glasovanja. Naslednika papeža Janeza Pavla II., ki je umrl 2. aprila, in prvega papeža 21. stoletja je na trgu Svetega Petra v Vatikanu navdušeno pozdravila množica kakih 100.000 ljudi.
Kardinali sicer ne smejo izdati podrobnosti o poteku glasovanja, nekateri pa so potrdili, da je Ratzinger močno vodil že v prvem krogu in nazadnje zbral precej več od zahtevane dvotretjinske večine. Glede njegove konservativnosti pa so prepričani, da bo na papeškem prestolu drugačen, kot je bil kot varuh verske doktrine.
Ponesrečen prvi poskus z belim dimom
Zmedo okoli dima, ki se je po izvolitvi kardinala Josepha Ratzingerja za papeža vil iz Sikstinske kapele, je povzročila težava pri prižiganju ognja, je povedal nizozemski kardinal Adrianus Simonis.
Prvi poskus, da bi iz dimnika spustili beli dim, se je ponesrečil. "Kar naenkrat je bila vsa kapela v dimu," je dejal Simonis.
Svet pozitivno ocenjuje novega papeža
Iz sveta pa še vedno prihajajo pozitivni odzivi ob izvolitvi novega papeža Benedikta XVI.. Na Poljskem, domovini papeža Janeza Pavla II., je predsednik Aleksander Kwasniewski v čestitki ob imenovanju izrazil željo po kontinuiteti dela Janeza Pavla II.
Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je Benediktu XVI. čestital za izvolitev ter pozval k dialogu in tesnejšemu sodelovanju med obema cerkvama. Ruski predsednik Vladimir Putin je v čestitki izrazil upanje na nadaljevanje konstruktivnega političnega dialoga med Moskvo in Svetim sedežem.
Kitajska je sporočila, da je Peking pripravljen na izboljšanje odnosov ob izpolniti dveh pogojev. Vatikan bi tako moral prekiniti diplomatske odnose s Tajvanom in priznati, da je Peking edina legitimna kitajska vlada, Tajvan pa del Kitajske. Vatikan pa se pod krinko vere ne bi smel vmešavati v kitajske notranje zadeve, so še sporočili v Pekingu.
V Turčiji so se na izvolitev Ratzingerja, znanega kot zagrizenega nasprotnika vstopa Turčije v Evropsko unijo, odzvali z dvomom in nezaupanjem. Indonezija, država z največ muslimani, pa je izrazila upanje, da bo novi papež nadaljeval ekumenska prizadevanja njegovega predhodnika Janeza Pavla II.
Srbska pravoslavna cerkev pa od novega papeža pričakuje, da se bo zavzemal za dialog s pravoslavno cerkvijo in pokazal razumevanje za probleme, s katerimi se v sodobnem svetu sooča krščanstvo.
Veselje ob izvolitvi novega papeža je medtem zavladalo na Filipinih, ki so s 70 milijoni vernikov največja katoliška država v Aziji. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je prav tako izrazil zadovoljstvo ob izvolitvi novega papeža in ob tem izrazil upanje, da bo ta prispeval k zbližanju med kristjani in muslimani.Novemu papežu pa je čestital tudi Afganistan.
Podporo novemu papežu je izrekla tudi Škofovska konferenca v ZDA. Kardinal Ratzinger je imel v preteklosti vedno posluh in se je s tankočutnostjo soočil z razmerami katoliške cerkve v ZDA, je dejal predsednik Škofovske konference ZDA William Skylstad, ki je s svojo izjavo očitno mislil na afero o spolnih zlorabah otrok s strani duhovnikov.
Predsednik Južnoafriške republike Thabo Mbeki je dejal, da Afrika v novem papežu vidi "potencialnega zaveznika" v boju proti rasizmu in ustvarjanju bolj enakopravnega sveta. "Z njim bomo hodili po poti miru, dostojanstva in razvoja," je dejal Mbeki.
Izvolitev papeža so pozdravili tudi v Nikaragvi in Salvadorju. Predsednik Hondurasa Ricardo Maduro pa je spregovoril svojim sodržavljanom, ki so upali, da bo za novega papeža izvoljen njihov kardinal Oscar Andres Rodriguez. Že samo dejstvo, da je bil omenjen za morebitnega naslednika Janeza Pavla II., je "vir velikega ponosa", je dejal Maduro.
Najstarejši in najmlajši papeži
Joseph Ratzinger, ki je bil izvoljen za novega papeža, je tri dni pred izvolitvijo dopolnil 78 let in velja za enega najstarejših papežev ob začetku pontifikata v zgodovini Cerkve. Benedikt XVI. je najstarejši izvoljeni papež v zadnjih 275. letih, potem ko je bil papež Klemen XII. leta 1730 prav tako izvoljen za papeža, ko je bil star 78 let.
Ob začetku pontifikata je bil sicer v zgodovini Cerkve najstarejši papež Hadrijan I., ki je bil ob izvolitvi leta 772 star 80 let. Za najmlajšega ob nastopu položaja pa velja Benedikt IX., ki je bil ob začetku papeževanja leta 1048 po navedbah nekaterih virov star komaj 12 let, po navedbah drugih pa 18 let.
V 20. stoletju so bili papeži ob izvolitvi v povprečju stari 66 let. Najstarejši je bil Janez XXIII., ki je položaj zasedel star 76 let, papež pa je bil med letoma 1958 in 1963. 2. aprila umrli Janez Pavel II. je bil ob izvolitvi leta 1978 najmlajši od sredine 19. stoletja, saj je bil star 58 let.
