Benetke pod vodo: mozaike iz Bazilike svetega Marka odplaknilo v kanalizacijo

Slabo vreme in visoka plima povzročata težave tudi v Italiji. Tamkajšnji mediji poročajo o močnem dežju, neprestanih sunkih vetra ter poplavljenih obalnih predelih mest.

V Benetkah so ponoči izmerili rekordno visoko gladino vode - gladina morja je okoli 23. ure tam narasla za kar 1,87 metra, kar je druga najvišja vrednost v zgodovini (leta 1966 so zabeležili dvig za 194 centimetrov).

Visoka voda je med drugim vdrla v znamenito Baziliko svetega Marka na istoimenskem trgu. Veter je namreč povzročil, da je na trgu nastalo jezero, voda pa je nato poplavila in poškodovala še cerkev.

"Česa takega nismo videli še nikoli, niti v poplavi leta 1966", je povedal zastopnik bazilike Carlo Alberto Tesserin, ki je odgovoren tudi za upravljanje s kulturno-zgodovinskim objektom. Tesserin je obenem tudi poudaril, da so že vrsto let opozarjali na to nevarnost, saj je cerkev na najnižji točki v Benetkah.

Od 9. stoletja, ko so baziliko postavili, jo je poplavilo vsega petkrat, zaskrbljujoče pa je, da so kar tri takšne dogodke zabeležili v zadnjih 20 letih. Huje kot tokrat je bilo le enkrat v zgodovini - leta 1966.

Tokrat je po podatkih občinske policije voda v osrednjem prostoru bazilike segala 110 centimetrov visoko, medtem ko je bila kripta povsem zalita. V baziliki ves čas delujejo vodne črpalke, ki skušajo zajeti vodo okrog oltarja in pod rožnato-belimi kamnitimi oboki.

Škode pa ne povzroča le voda, temveč tudi sol, ki se zažira v stene in umetnine cerkve. "Govorimo o večmilijonski škodi," meni Tasserin.

Zaradi poplav so hudo škodo utrpeli tudi dragoceni mozaiki iz bazilike - škoda naj bi znašala več kot milijonov evrov. Mozaike, ki so krasili marmorno grobnico iz 12. stoletja, v kateri se nahajajo relikvije evangelista Marka, je zaradi visoke plime namreč odplaknilo v kanalizacijo.

Minister za kulturno dediščino Dario Franceschini je v Benetke sicer že poslal inšpektorje, ki bodo ocenili škodo, in obljubil, da financiranje obnove bazilike ne bo težava.

Z naraslo vodo so se medtem borili tudi v drugih delih mesta, največje težave pa so povzročali izpadi električnega toka ter požari, ki so izbruhnili, ko je v omrežje vdrla voda. Gasilci so se tako vso noč borili s plameni v muzeju Ca'Pesaro, kjer je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi.

Voda je vdrla tudi v znamenito beneško operno hišo La Fenice, več predelov mesta na vodi pa je medtem ostalo v temi. "Soočamo se z apokaliptičnim in popolnim uničenjem, ne pretiravam. 80 odstotkov mesta je pod vodo, škoda je nepredstavljiva, strašljiva," je dejal predsednik pokrajine Benečije Luca Zaia v pogovoru za eno od italijanskih televizij.

'Benetke so na kolenih'

Beneški župan Luigi Brugnaro medtem ocenjuje, da je v mestu pod Unescovo zaščito nastalo za več sto milijonov evrov škode. "Benetke so na kolenih," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. "Potrebujemo pomoč, da bomo prestali te težke dni, ki nas postavljajo pred hudo preizkušnjo," je še tvitnil. Kasneje je izrazil prepričanje, da gre za posledico podnebnih sprememb.

Italijanska vlada je že izrazila pripravljenost pomagati Benetkam. V mestu še danes pričakujejo premierja Giuseppeja Conteja, ki naj bi tam tudi prenočil. Predsednik države Sergio Mattarella pa je po telefonu poklical beneškega župana, ki ga je seznanil z razmerami.

Župan je pozval vlado k dokončanju izgradnje zaščitnega jezu pred Benetkami, ki naj bi mesto obvaroval pred poplavami. Zaščitni jez, znan po kratici Mose, naj bi sestavljalo 78 pregrad, širokih 20 metrov in visokih 28 metrov, nameščene pa bodo na morsko dno.

Poplave so zahtevale tudi dve smrtni žrtvi, obe na beneškem otoku Pallestrina. 78-letnika je v njegovem poplavljenem domu ubil električni tok, najverjetneje, ko je poskušal zagnati črpalko za vodo. Tudi drugo žrtev so mrtvo našli na njenem domu, a je najverjetneje umrla naravne smrti.

Zaradi narasle vode je več gondol in čolnov nasedlo na obali, med drugim tudi trije 'vodni avtobusi' oziroma vaporetti, ki jih je okoli polnoči močan veter s sunki do 100 kilometrov na uro pometal s privezov.

V sicer živahnih Benetkah je danes bilo zelo mirno. Obratuje le nekaj plovil za prevoz po mestu, na ulicah je bilo čez dan videti le malo prebivalcev in turistov. Šole in vrtci v mestu ostajajo zaprti, ne obratujejo niti gostinski lokali, prodajalne spominkov in butiki na Markovem trgu in v njegovi okolici. Precej težav imajo tudi pri oskrbi z elektriko in pri telekomunikacijskih povezavah.

Župan Benetk Brugnaro je ob tem razglasil izredne razmere, mestne oblasti pa pozivajo turiste, naj ne prihajajo v mesto iz radovednosti, saj so Benetke zaradi ujme že preobremenjene.

Po navedbah predsednika Benečije je opustošena tudi plaža v kraju Caorle blizu Benetk.

Morje poplavljalo tudi v Trstu

V Trstu in okoliških krajih je zaradi plimovanja morja voda zalila vse obalne predele in nekatere ceste. Pod vodo so Trg Unita in območje Ponterossa. V Gradežu so zaradi visoke vode danes bile zaprte šole, tudi promet v mestu je ohromljen.

Na družbenih omrežjih je mogoče videti nočne posnetke iz obmejnih Milj, kako odrasla ženska stoji sredi trga, gladina morja pa ji sega do pasu. Voda je zalila številne lokale v zgodovinskem središču kraja.

Območna civilna zaščita je za Trst in okolico razglasila oranžno stopnjo ogroženosti.

Je pa slabo vreme prizadelo tudi jug Italije. V zgodovinskem mestu Matera, ki je tudi prestolnica kulture 2019, so se stare uličice spremenile v deroče potoke, ki so za seboj pustili blato in ruševine. Na zahodni italijanski obali pa še ocenjujejo škodo, ki jo je povzročil močan jugo.