Premier Živković se je za srbsko državno televizijo RTS vprašal, zakaj so obtožnice prav sedaj, teden dni po dunajskem sestanku predstavnikov oblasti Beograda in Prištine oziroma sedaj, ko je v Srbiji predvolilna kampanja pred predsedniškimi volitvami in ko se je v parlamentu začela razprava o nezaupnici vladi. Zato meni, da pomeni objava štirih obtožnic "v političnem smislu udarec reformam v Srbiji". Potrdil je, da mu je glavna tožilka Carla Del Ponte med nedavnim obiskom v Beogradu poskušala vročiti obtožnice proti omenjenim štirim generalom, ki pa jih ni hotel sprejeti, zato jih je ona vročila zunanjemu ministru. Generala Lukića je pohvalil kot "pravega profesionalca", ki naj bi se dokazal v minulih treh letih, zlasti pa v akciji Sablja, ki so jo oblasti sprožile po atentatu na srbskega premiera Zorana Djindjića 12. marca letos.
Zunanji minister SČG Goran Svilanović pa upa, da bo haaško sodišče njihove primere prepustilo domačim pravosodnim organom. Zunanji minister Goran Svilanović, ki je tudi predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem, je v pogovoru za TV B92 izrazil upanje, da bo Haag postopek proti štirim generalom prepustil domačim organom, izpostavil pa je, da mora biti aretacija nekdanjih voditeljev Republike srbske, Ratka Mladića in Radovana Karadžića, še naprej prednostna naloga.
Srbski pravosodni minister Vladan Batić pa je nove obtožnice ocenil kot dokaz, da ni sodelovanja s haaškim sodiščem, "ampak gre samo za diktate, izsiljevanja in ultimate". V Beogradu, ki se te dni soočajo z najhujšo politično krizo od političnega preobrata pred tremi leti, napovedujejo, da aretacije dveh vojaških in dveh policijskih generalov, proti katerim je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu v ponedeljek vložilo obtožnice, ne bodo hitro izvedli.
Dejal je, da bi morala država sprejeti "jasno stališče" do obtožnic, ki "očitno nakazujejo, da vlaganje obtožnic proti Srbom narekujejo neki drugi, ne pa kazensko-pravni interesi". Batić je tudi menil, da je ponedeljkov korak haaškega sodišča presenečenje, saj je bilo slišati obljube, da ne bo več obtožnic, ki bi temeljile na načelu poveljniški odgovornosti. Kot je povedal Batić, nove obtožnice kažejo, da "ni sodelovanja, ampak da gre samo za diktate, izsiljevanja in ultimate" s strani haaškega sodišča.
Oglasil se je tudi podpredsednik srbske vlade Žarko Korać, ki je povedal, da bodo oblasti skrbno analizirale posledice izročitve generalov Haagu oziroma njen vpliv na "notranje razmere in stabilnost države". Pričakuje, da bo imelo sodišče razumevanje za njihove razmere. Kot je poročal beograjski Radio B92 pa je srbski notranji minister Dušan Mihajlović povedal, da on ne bo izročil Lukića in Lazarevića, saj gre za povsem nesprejemljive obtožnice, ki temeljijo samo na načelu poveljniške odgovornosti.
Haag opozarja Beograd
Jim Landale, tiskovni predstavnik sodišča, je dejal, da so beograjske oblasti "obvezane, da pridržijo in izročijo osumljence v doglednem času. To so zavezane storiti v skladu z njihovimi zakoni o sodelovanju s sodiščem – sami smo prepričani, da bodo osumljence izročili."
Landale je še poudaril, da o vprašanju, kje naj se sodi haaškim sodiščem, lahko od primera do primera odloča le OZN, poudaril pa je tudi stališče haaškega sodišča, da se lahko pred domačimi sodišči obravnava le osumljence z srednjimi oziroma nižjimi čini.
Pripravljajo obtožnice za zločine v Makedoniji
Haaško sodišče bo verjetno že do konca leta predstavilo obtožnice za enega od dveh vojnih zločinov, storjenih med vojaškimi spopadi v Makedoniji leta 2001, je dejala glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte, ki pa zaradi interesa preiskave drugih podrobnosti ni želela navesti. Glede drugega zločina je glavna tožilka povedala, da obstajajo težave zaradi pomanjkanja dokazov, zato potrebuje več časa za preiskavo.
Haaško sodišče je doslej večkrat omenilo primer policijske operacije v vasi Ljuboten in primer 12 pogrešanih makedonskih državljanov leta 2001.
