Podpredsednik srbske vlade Miroljub Labus je obtožence Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu opozoril, da imajo največ tri tedne časa za prostovoljno predajo, nato pa bodo oblasti poskrbele za drugačen način njihove izročitve.
Predsednik sveta SČG za sodelovanje s sodiščem v Haagu Rasim Ljajić je povedal, da bodo haaške obtožence aretirali, če se ne bodo prostovoljno predali do marca 2005. Do teh opozoril je prišlo po nedavnih obiskih najvišjih uradnikov SČG in Srbije na sedežu Evropske unije v Bruslju.
Srbska vlada Vojislava Koštunice se načeloma zavzema za prostovoljno predajo, ne pa za aretacijo haaških obtožencev, ki jim v zameno za tovrstno domoljubno gesto obljublja vsestransko pravno varstvo v sodnem postopku. Haaško sodišče je nedavno izpostavilo, da omenjena strategija srbske vlade očitno ne deluje, najbolj zgovoren dokaz za to pa naj bi bil primer četverice vojaških in policijskih generalov, ki jih pred več kot letom dni objavljena obtožnica bremeni zločinov med vojno na Kosovu 1999.
Ljajič je spomnil, da Beograd v marcu pričakuje pozitivno oceno študije o izvedljivosti, ki je pogoj, da bi lahko do konca leta začel z Brusljem pogovore o postopku stabilizacije in pridruževanja. SČG upa tudi na polnopravno članstvo v programu zveze Nato Partnerstvo za mir. Temeljni pogoj za to je uresničevanje glavne oblike sodelovanja s haaškim sodiščem, to pa je izročitev obtožencev.
Kdo so obtoženci?
Po zadnjih podatkih je na prostosti skupno 19 haaških obtožencev z vseh območij nekdanje Jugoslavije, najbolj pomembni pa so vsekakor nekdanji predsednik Republike Srbske Radovan Karadžić in poveljnik njegove vojske Ratko Mladić ter hrvaški general Ante Gotovina. Že leto dni so v središču pozornosti štirje srbski vojaški in policijski generali, Nebojša Pavković, Vladimir Lazarević, Sreten Lukić in Vlastimir Đorđević. Julija letos je prišlo do škandaloznega pobega enega od nekdanjih vodilnih hrvaških Srbov, Gorana Hadžića. Večina preostalih haaškim obtožencev je iz BiH in naj bi se prav tako skrivali nekje v Srbiji.
