57-letni Oscar Berger kot kandidat desnega Velikega nacionalnega zavezništva (GANA) po preštetju 94 odstotkov glasovnic zbral 54,16 odstotka glasov. Za njegovega protikandidata Alvara Coloma, nekdanjega visokega uradnika ministrstva za gospodarstvo, je glasovalo 45,84 odstotka volivcev. Volilna udeležba je bila le 44 odstotna, volitve pa so potekale brez večjih incidentov.
Tako Berger kot Colom prihajata iz opozicijskega tabora. Kandidat vladajoče Gvatemalske republikanske fronte (FRG), nekdanji diktator, general Efrain Rios Montt, je izpadel že v prvem krogu volitev 9. novembra. Montt se je v zgodovino države zapisal s tem, da je bilo obdobje njegove 18-mesečne vladavine v zgodnjih 80. letih najbolj krvavo obdobje v 36 letih državljanske vojne v Gvatemali.
Zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev bo predvidoma 14. januarja 2004 nasledil dosedanjega predsednika Alfonsa Portilla, ki ni mogel več kandidirati. Drugi krog volitev je bil potreben, potem ko ne Berger ne Colom v prvem krogu volitev 9. novembra nista zbrala 50 odstotkov oddanih glasov. Oba sta se sicer potegovala za predsedniško mesto že leta 1999, vendar sta krepko zaostala za Portillom.
Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila presenetljivo nizka, saj niti polovica volilnih upravičencev ni prišla na volišča. Ravno nasprotno je bilo na splošnih volitvah minuli mesec, ko so zaradi dolgih vrst pred volišči morali podaljšati odprtje volilnih mest. Takrat je svoje glasove na predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitvah oddalo 58 odstotkov od več kot 5 milijonov volilnih upravičencev v Gvatemali.
Berger je služboval kot župan prestolnice Ciudad de Guatemala med letoma 1990 in 1999 in uživa podporo predvsem bogatejšega sloja prebivalstva, medtem ko se je njegov protikandidat Alvaro Colom iz Nacionalnega zavezništva (UNE) zavzemal predvsem za pravice revnejšega indijanskega prebivalstva, ki v državi predstavlja večino.
"Novo vlado, ki bo oblikovana 10. januarja, čakajo številni problemi," je dejal Berger. Po njegovih besedah so potrebni predvsem investicije v sistem javnega zdravstva in javne varnosti, fiskalna reforma s ciljem učinkovite uporabe mednarodne pomoči za razvoj države, boj proti korupciji ter pospešitev uresničevanja mirovnega sporazuma iz leta 1996, s katerim je bila končana državljanska vojna, ki je terjala življenja 200.000 ljudi.