
Da so dolgovi na dolgi rok relativni in da si lahko dolžniki s politično močjo privoščijo ignoranco do upnikov, kaže dolžniško-upniško razmerje med mestecem Mittenwald in nemško prestolnico.
Mittenwald ima namreč že skoraj 500 let neporavnane račune z Berlinom. Zgodovinarka Vera Schmidt je pred časom v arhivih odkrila dokument, v katerem je zabeleženo, da je majhno mestece, ki je 30 kilometrov jugovzhodno od prestolnice, 28. maja 1562 Berlinu posodilo 400 guldnov po šestodstotni letni obrestni meri.
Po poročanju radia Berlin Brandenburg bi danes dolg znesel več kot 11 tisoč guldnov, kar naj bi predstavljalo okoli 110 milijonov evrov. Če pa bi upoštevali še inflacijo, bi se dolg še bistveno zvišal.
Zgodovinarka pravi, da je listina nedvomno pristna, čeprav na njej ni pečata. Po njenem vedenju naj bi še leta 1893 preučili listino in potrdili, da je verodostojna. Schmidtova je skupaj z županom Mittenwalda poskušala nemogoče – od Berlina izterjati dolg, a v prestolnici se za zahteve majhnega mesta ne zmenijo.
Če pa bi se, kar je seveda povsem nerealno, pa bi s plačilom imeli velike težave, saj je berlinski mestni proračun trenutno v minusu za okoli 60 milijonov evrov.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.