"Vrniti se moramo za pogajalsko mizo, ker stvari ne morejo ostati takšne, kot so. Izpeljati moramo potrebne reforme - to pričakujejo Evropa in italijanski volilci," je za italijanske medije dejal Berlusconi. Vendar pa italijanski premier ne namerava odstopiti od načrtovane spremembe zakona o odpuščanju delavcev, ki je bil glavni vzrok za stavko. Tudi vodja Severne lige Umberto Bossi je stavko označil kot neuspeh, ker naj ne bi ničesar spremenila. Namestnik italijanskega premiera Gianfranco Fini pa je dejal, da je vlada, ki je tudi najbolj množične demonstracije v zadnjih dvajsetih letih niso omajale, močna vlada, ki ne popustila množičnim zahtevam.
Splošne stavke, h kateri so pozvali trije glavni italijanski sindikati, se je udeležilo več kot 13 milijonov delavcev. Levičarski častnik L'Unita je stavko označil z besedami "Vsa Italija je rekla NE!", provladni Il Giornale pa ugotavlja, da stavka ni bila splošna.
Stavko je izzvala reforma trga dela, ki jo želi izvesti desnosredinska vlada Silvija Berlusconija, in ki predvideva ukinitev 18. člena statuta delavcev, ki delavcem zagotavlja, da ne morejo biti odpuščeni brez pravega razloga. Po letu 1982 je bila to prva osemurna splošna stavka, štiriurno pa so nazadnje pripravili v letih 1993 in 1994.