Predsedujoči Evropski uniji, italijanski premier Silvio Berlusconi, je v Strasbourgu zavrnil tako očitke glede odgovornosti za propad medvladnih pogajanj o ustavi unije na vrhu članic in novih članic EU, kot tudi glede dosežkov predsedstva v drugi polovici leta.

Berlusconi je pri tem poudaril, da je italijansko predsedstvo predložilo celo vrsto kompromisnih rešitev za dosego dogovora o načinu glasovanja v Svetu EU ter pri tem omenil tudi predlog, da bi se odločitev odložila v leto 2008, dotlej pa bi veljal sistem iz Nice, na katerem vztrajata Poljska in Španija.
Dogovor nemogoč
"Dogovora preprosto ni bilo mogoče doseči, ker čas ni bil zrel," je dejal Berlusconi, "a treba je iskati naprej". Ob tem je poudaril, da nikakor ne smemo dopustiti Evrope dveh hitrosti ali dveh razredov, je še menil, na ta način bi namreč "z mrzlo prho" polili prav nove članice, ki v EU vstopajo z veliko entuziazma.

Enako odločen je bil italijanski premier glede dosežkov predsedstva. Na prvo mesto med njimi je postavil sprejem evropske pobude za zagon rasti, ki je nastala, kot je poudaril, na italijansko pobudo, po njegovem mnenju je EU po razkolu glede vojne v Iraku tudi uspelo otopliti odnose z ZDA, doseženi so bili pomembni dogovori na obrambnem področju, širitev EU je še korak bliže, sedeže pa je po dveh letih pričkanja dobilo deset novih agencij EU.
Berlusconijevo pojasnjevanjem, da je bil dogovor o ustavni pogodbi dosežen kar v 82 točkah, ni odvrnilo številnih kritik na njegov račun. Tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi je ob tej priložnosti izrazil svoje obžalovanje in komentiral, da so se tako nekatere države odločile storiti korak nazaj, s čimer so, tako Prodi, vse članice zamudile izjemno priložnost.
Poslanci ostro nad Berlusconija
A če se je predsednik komisije, sicer nekoč tudi sam italijanski premier, zdaj pa skoraj spet Berlusconijev politični tekmec, vzdržal osebnih kritik, tega zagotovo niso storili poslanci. Med najbolj ostrimi je bil vodja liberalcev (ELDR) Graham Watson, po besedah katerega je propad vrha osebni Berlusconijev neuspeh. Kopromise, ki naj bi jih Berlusconi imel v žepu, pa je primerjal s " s sladoledom zamazanim prtičkom, popisanim z nekaj slabimi šalami."Ob tem je bil Watson prepričan, da je ustavo moč sprejeti in da jo je celo treba sprejeti pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.

Da je ustavo nujno sprejeti, je menil tudi vodja socialistov (PES) v parlamentu Enrique Crespo, ki je Berlusconiju prav tako namenil ostre besede: "Želeli ste videti celo nogometno tekmo Milana v Tokiu, sami pa v Bruslju niste bili pripravljeni iti niti v drugi polčas," je navrgel.
Kritike pa so se na Berlusconija kar vsule v nastopih posameznih poslancev, ki so italijanskemu premieru očitali ne le odgovornost za propad vrha, temveč ga nasploh kritizirali za katastrofalno vodenje EU zadnje pol leta.
Tisti, ki so se ozrli celo leto nazaj, pa so leto 2003 celo označili za "annus horribilis" ali strašno leto. Ne le da so propadla pogajanja o ustavi, sesut je bil pakt o stabilnosti in rasti, EU je razdelila vojna v Iraku, propadel je referendum o evru na Švedskem, London je takšnemu referendumu rekel "ne", so navajali.
Berlusconi je sicer svoje predsedstvo odločno branil in v 40-minutnem nastopu navedel celo vrsto dosežkov, ko njihovo krono pa navedel sprejem evropske pobude za zagon gospodarske rasti. Očitke, da je s slabim vodenjem medvladnih pogajanj o ustavi pripomogel k njihovem propadu, je italijanski premier gladko zavrnil.