Tisoči proti Berlusconiju

V Rimu so pred shodom proti predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju organizatorji izrazili pričakovanje, da se bo demonstracij udeležilo okoli 300.0000 protestnikov. Pobuda, ki so jo poimenovali "dan brez Berlusconija", je prišla iz vrst piscev blogov, pridružili pa so se jim številni opozicijski politiki, intelektualci in umetniki. Shoda so se med drugim udeležili tudi nekateri predstavniki Demokratske stranke, največje italijanske opozicijske stranke, čeprav se stranka uradno shoda ni udeležila.

Nekdanji italijanski tožilec in predsednik stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro, ki je eden od pobudnikov današnjega shoda, ni želel komentirati odsotnosti vidnejših članov Demokratske stranke. "Nismo se zbrali, da bi se šli vojno v opoziciji, temveč da zahtevamo odstop Berlusconija, ki ga bolj zanimajo lastni lobistični interesi kot težave Italijanov," je dejal predsednik stranke Italija vrednot, ki je po mnenju številnih italijanskih političnih komentatorjev danes edina prava opozicijska stranka v Italiji.

V shodu je bilo opaziti veliko zastav vijolične barve, ki so si jo organizatorji izbrali za simbol "italijanske vijolične revolucije". Protestni shod se bo končal nocoj na rimske trgu San Giovanni z rockovskim koncertom.

Obtožbe proti Berlusconiju

Hude obtožbe člana mafije na račun italijanskega predsednika vlade Silvia Berlusconija so v petek pretresle Italijo. Mafijski skesanec Gaspare Spatuzza je na sodnem procesu v Torinu dejal, da naj bi bil Berlusconi in njegov dolgoletni sodelavec iz podjetja Fininvest Marcello Dell'Utri vpleten v sodelovanje s sicilijansko mafijo. Tako Berlusconi kot Dell'Utri sta obtožbe že zavrnila.

Spatuzza je v sodnem procesu proti Dell'Utriju, ki poteka v Torinu, še izjavil, da naj bi bila italijanski premier in Dell'Utri vpletena celo v mafijske atentate, ki so med letoma 1992 in 1993 pretresli Italijo. Novica je v petek pretresla italijansko javnost in odmeva še danes.

Tako Berlusconi kot Dell'Utri sta obtožbe označila za plod bolne domišljije kriminalca, obsojenega na dosmrtno ječo. Po mnenju številnih političnih komentatorjev v Italiji bi lahko obtožbe Spatuzze povzročile hudo politično krizo v državi in odstop predsednika vlade. Za sodstvo je sedaj bistvenega pomena, ali bo moč izjave mafijskega skesanca, ki je začel sodelovati s preiskovalnimi sodniki pred poldrugim letom, tudi dokazati.

'Dosegli vse, kar smo hoteli'

Spatuzza je v petek pod prisego dejal, da se je s svojim šefom Giuseppom Gravianom večkrat sestal v rimskem lokalu Doney. Ta naj bi mu povedal, da atentati niso več potrebni, ker so navezali stike z nekimi poslovneži iz Milana. Na vprašanje Spatuzze, kdo so ti ljudje, naj bi mu Graviano odgovoril, da gre za šefa televizijske postaje 5 (Berlusconi) in njegovega sodelavca iz Sicilije, Dell'Utrija.

"Dosegli smo vse, kar smo hoteli, prav zaradi zanesljivih partnerjev, ki so resno izpolnili svoj del posla, ne pa kot tisti štirje ušivi socialisti, ki so leta 1988 in 1999 dobili naše glasove, potem pa so nam napovedali vojno," se je Gravianovih besed spomnil Spatuzza. Sodišče v Torinu bo 11. decembra prek videokonference zaslišalo brata Graviano, ki sta v zaporu v Palermu, a ne sodelujeta s sodniki.

Spatuzza obsojen zaradi napadov

Spatuzza, nekdanji član mafijskega klana bratov Graviano iz četrti Brancaccio v Palermu, obsojen zaradi sedmih bombnih atentatov in 40 umorov, se je spreobrnil v zaporu pred poldrugim letom. V preteklosti je sodeloval med drugim v atentatu na sicilijanskega sodnika Paolo Borsellino v Rimu leta 1992 in v atentatu na znanega sodnika Giovannija Falconeja na avtocesti Capaci–Palermo istega leta. V seriji atentatov, ki so sledili v Rimu, Milanu in Firencah med letoma 1992 in 1993, je Cosa Nostra izvedla številne teroristične napade.

Po besedah Spatuzze so atentate organizirali brata Giuseppe in Filippo Graviano, ki so se hoteli maščevati takratnim italijanskim politikom zaradi neizpolnjenih obljub. Že leta 1991 naj bi mafija pripravljala umor takratnega italijanskega ministra za pravosodje Claudia Martellia v vladi Bettina Craxija.

Atentat na ministra ni uspel, Stranka italijanskih socialistov pa je kasneje razpadla zaradi preiskave o korupciji, imenovane "Čiste roke", ki je pometla s celotno garnituro takratnih vodilnih politikov v državi.