'Bežimo pred nasiljem, potem pa nas napadejo še močneje'

Več tisoč migrantov, ki iz držav Srednje Amerike beži pred nasiljem in revščino, policijske oblasti zadržujejo na južni meji Mehike in jim preprečujejo vstop v državo. Karavano ljudi, ki je napoti proti ZDA, so na meji med Mehiko in Gvatemalo pričakale tudi posebne barikade specialnih enot, ki pa so jih nekateri izmed njih tudi uspešno prebili, poroča britanski BBC.

Kako izredne razmere izgledajo iz zraka, pa si lahko pogledate v priloženem videu. 

Grožnje Trumpa se stopnjujejo

Ameriški predsednik Donald Trump že od začetka tedna jezno tvita proti valu migrantov, ki se postopoma pomika proti ZDA, vse vpletene države pa z grožnjami poziva, naj karavano na vsak način ustavijo. V nasprotnem primeru se bodo po njegovem morale soočiti s hudimi sankcijami. Obenem pa je že napovedal, da bo, če bo to potrebno, v Mehiko poslal tudi vojsko. "Najbolje je, da se obrnejo nazaj, v to državi ne bodo prišli," je dejal Trump v petek. Njegove grožnje prihajajo samo nekaj tednov pred vmesnimi kongresnimi volitvami 6. novembra, ki bi utegnile spremeniti razmerje moči med demokrati in republikanci v prid prvih. Po mnenju javnomnenjskih anket naj bi bilo ravno vprašanje priseljevanja najbolj pomembno za 15 odstotkov ameriških volivcev, med republikanskimi volivci pa je ta odstotek višji, 25 odstotkov temo migracij vrednoti kot najpomembnejšo.  

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo pa je po srečanju z mehiškim zunanjim ministrom z Luisom Videgarayjem v petek povedal, da je vprašanje migracij na meji med ZDA in Mehiko na točki, da prerase v krizo. "Gre za izziv ameriški suverenosti," je dejal Pompeo v Mehiki in dodal, da morajo ZDA spremeniti zakonodajo o priseljevanju.

Videgaray pa je Pompea obvestil, da je migracijska politika Mehike njihova zadeva in poudaril, da ne bodo popuščali pod pritiski in zapirali ljudi, ampak da bodo spoštovali človekove pravice. "Še posebej to velja za tiste najbolj ranljive, kot so otroci, ostareli in nosečnice," je dejal. Navkljub tem obljubam so na meji z Gvatemalo postavili barikade policijskih enot.

Kaj se je dogajalo?

Mnogi migranti so uspešno prebili policijske barikade in dosegli skrajni konec mostu čez reko Suchiate oz. zadnjo ograjo na meji z Mehiko. Več deset mehiških specializiranih policijskih enot jih je poskušalo zaustaviti s solzivcem in jih na ta način poskušalo prisiliti, da se umaknejo nazaj. Migranti naj bi v uniformirane može metali tudi kamenje. Med spopadom naj bi bilo več ljudi poškodovanih, poleg migrantov tudi policisti in novinarji. Mlada mamica z dojenčkom v naročju je povedala, da je v vsem kaosu izgubila druga dva otroka. "Bežimo pred nasiljem, potem pa pridemo sem in nas napadejo še močneje," je povedala 28-letna Marta Ornelas Cazares. "Ne vem, kaj se je zgodilo, predvidevala sem, da bomo miroljubno prečkali mejo, potem pa je kar naenkrat začelo padati kamenje in bil uporabljen solzivec," je opisala izredne meje na meji.

Mehika: nezakonite prestopnike bodo pridržali in deportirali 

Mehiške oblasti so sporočile, da bodo imeli tisti z veljavnimi potnimi listi in vizumi dovoljen vstop, a slednje naj bi veljalo le za peščico migrantov. Tisti brez dokumenotv pa bodo zaprositi za status begunca ali pa se vrniti. Če bo kdo nezakonito prestopil mejo, pa bo pridržan in deportiran nazaj v svojo državo. Po informacijah nekaterih medijev naj bi mehiške oblasti majhnemu številu migrantov, med katerimi so bile večinoma ženske in otroci, ki so zaprosili za status begunca, dovolile, da so pozno v petek vendarle prečkali mejo, od tam pa so jih tovornjaki odpeljali v zavetišča.

Predsednik Hundurasa Juan Orlando Hernandez pa je sporočil, da je govoril s svojim gvatemalskim kolegom in zaprosil za dovoljenje, da na problematično območje pošlje državno civilno zaščito, ki bi pomagala migrantom. "Prav tako sem zaprosil za dovoljenje za najem kopenskega prevoza in zračnega prostora za tiste, ki bi se želeli vrniti nazaj v Honduras, še posebej najbolj občutljive – ženske, otroke, starejše in bolne," je zapisal na Twitterju. Oba voditelja pa naj bi o izrednih razmerah ponovno govorila danes popoldne.

Medtem pa je mehiški predsednik Enrique Pena Nieto spopad med policijskimi silami in migranti na meji med Gvatemalo in Mehiko označil za "nezaslišanega", okrcal pa je tudi nekatere migrante, ki naj bi napadli policiste.

Medtem pa so se oglasile tudi nevladne skupine za človekove pravice ter kritizirale odziv mehiških in ameriških oblasti na reševanje težav z migranti. "Te družine si zaslužijo dostojanstvo in spoštovanje ter da se jim zagotovi, da se ne vrnejo nazaj v razmere, v katerih bi bili izpostavljeni resnim posledicam zaradi nasilja," je povedala Erika Guevara Rosas iz organizacije Amnesty International. Jari Dixon, opozicijski politik s Hondurasa, pa je dejal, da karavana ljudi ne sledi "ameriškim sanjam", ampak "beži od nočne more Hondurasa".

Kaj jih je pognalo v beg?

Po nekaterih ocenah naj bi 10 odstotkov prebivalcev iz Gvatemale, El Salvadorja in Hondurasa bežalo pred nasiljem, prisilnim novačenjem tolp in brezupnimi gospodarskimi razmerami. Prek Gvatemale in Mehike želijo doseči ZDA.

Regija ima eno najvišjih stopenj umorov na svetov. Po poročanju Združenih narodov je bilo leta 2015 v Hondurasu na 100 tisoč prebivalcev ubitih 64 ljudi, v El Salvadorju pa skoraj 109.