Bi boljša infrastruktura in tretji vozni pas lahko povečala varnost na avtocestah?

Vsak dan se zaradi dela v Ljubljano pripelje več kot 122.000 ljudi. "Ta pritisk na Ljubljano je zadnja leta ogromen. Ta centralizacija teh delovnih mest in služb," je opozoril generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek.

V zadnjih desetih letih se je promet močno povečal, najbolj na štajerski avtocesti. Višja je gospodarska rast, več vozil je na naših cestah, kar se najbolj odraža prav pri številu tovornjakov. "Stopnja rasti tovornega prometa je približno dvakratnik gospodarske rasti," je povedal predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic.

Kostanjšek opozarja, da je glede na število tovornih vozil, ki vozijo skozi Slovenijo, to lahko "neka tempirana bomba. K sreči ni še več teh hujših nesreč". Dnevno se po naših cestah vozi okoli 20.000 tovornjakov. Slovenija je namreč najbolj tranzitna država v tem delu Evrope.

Kostanjšek je dejal, da je pri takem številu tovornih vozil na voznem pasu "čisto normalno", da vozniki osebnih vozil vozijo kar po prehitevalnem pasu, saj da je vijuganje med prehitevalnim in počasnim pasom še toliko bolj stresno.

Na razširitev ljubljanske obvoznice bi lahko čakali tudi več kot deset let

Ena izmed rešitev, ki jo načrtuje Dars, je tretji vozni pas na dveh najbolj obremenjenih odsekih. Na štajerski avtocesti bodo med Krtino in razcepom Zadobrova 12 kilometrov odstavnega pasu spremenili v tretji vozni pas. Na primorski avtocesti pa se bomo po treh pasovih lahko vozili med razcepom Kozarje in Vrhniko, kar je približno 14 kilometrov.

Če bo šlo vse po sreči, bi lahko sredi leta 2021 objavili javno naročilo za izvedbo del. "Predvidoma bodo potrebne tri gradbene sezone, da bomo ta projekt na obeh krakih, Štajerskem in Primorskem, lahko uresničili," je še dodal. Najhitreje torej leta 2024.

Na odboru državnega zbora za infrastrukturo so se pogovarjali tudi o tem, kako razširiti vse upadnice in ljubljansko obvoznico, kar bo zahtevalo dolgotrajne postopke umeščanja v prostor. "Ti postopki lahko trajajo tudi deset let in dlje," je povedal Vidic.

"Rešitev rabimo takoj zdaj, ne moramo se slepiti, da bodo ljudje začeli uporabljati javni transport," pa je dejal Kostanjšek. "Vsi smo na cestah, vozimo se v službe in drugih opravkih in nekaj moramo narediti," je še dejal.

Napovedi te rešitve predvidevajo leta 2030, če pa upoštevamo naše rekorde pri prostorskem načrtovanju in umeščanju v prostor, je ta letnica zelo optimistična. "Najnižji čas trajanja je bil tri leta in pol, in sicer za drugo cel predora Karavanke, kjer se je natančno vedelo, kje bo druga cev," je opozoril tudi Vidic.