Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je potrdil, da bo BiH vložila zahtevo za revizijo sodbe mednarodnega sodišča v Haagu v tožbi BiH proti Srbiji zaradi agresije in genocida. Gre za sodbo iz leta 2007, po kateri Srbija oziroma nekdanja ZR Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, temveč ga ni poskusila preprečiti.
Po današnjem posvetu, na katerem je sodelovalo več kot sto strokovnjakov, predstavnikov bošnjaških nevladnih organizacij, univerzitetnih profesorjev, pravnih strokovnjakov in drugih javnih osebnosti v Sarajevu, pa tudi 50 politikov, je Izetbegović potrdil, da je bilo splošno stališče udeležencev, da mora BiH vložiti zahtevo za revizijo sodbe.
To je potrdil tudi vodja Zveze za boljšo prihodnost Fahrudin Radončić, ki je na novinarski konferenci dejal, da so odločitev o vložitvi zahteve sprejeli soglasno, poroča sarajevski Dnevni avaz. "Prihodnji teden bomo predali zahtevo za revizijo sodbe v Haagu," je tako napovedal Izetbegović na novinarski konferenci.
Dodal je, da so štirje izjemni pravni strokovnjaki pripravili zahtevo za revizijo na podlagi dokazov, s katerimi je mogoče ugotoviti, da genocid ni bil storjen samo v Srebrenici, ampak po celotni BiH, ter da je pri tem sodeloval tudi režim takratnega, sedaj že pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševića.
Dodal je, da so mozaik dokazov dolgo sestavljali, da pa so se kronski kamenčki pojavili na nedavno končanem sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću.
Bošnjaški Srbi reviziji nasprotujejo
Drugih podrobnosti ni želel izdati, dejal je le, da je sodnikom treba dokazati, da je več tisoč vojakov iz Srbije sodelovalo v oboroženem zločinskem dejanju v BiH in da je Beograd to obilno financiral.
Zatrdil je tudi, da ima pravni zastopnik Sakib Softić še vedno veljavno pooblastilo za zastopanje BiH pred mednarodnim sodiščem.
Vložitev zahteve za revizijo sicer močno podpirajo bošnjaške nevladne organizacije v BiH, nasprotujejo pa ji predstavniki bosanskih Srbov. Predsedujoči predsedstvu BiH, bosanski Srb Mladen Ivanić je tako že opozarjal, da mora uradno odločitev o vložitvi zahteve za revizijo sprejeti predsedstvo BiH in da vsakršni drugačni pristopi niso v skladu z ustavo.
Izetbegović je danes zavrnil vse ugovore predstavnikov bosanskih Srbov, srbske entitete Republike srbske in Srbije na sprožitev postopka z oceno, da gre za politične in ne pravne argumente. "Zanima nas proces sprave na podlagi dejstev," je poudaril.
Glede tega, ali se bo zaradi sprožitve postopka BiH znova znašla v politični krizi, je odgovoril, da se tega ne gre bati. "Kriza bo, a ne takšna, s kakršno nam grozijo," je dodal. Izpostavil je, da zahteva za revizijo nikomur ne odvzema nikakršnih pravic. Z oviranjem revizije sodbe pa bi odvzeli pravico do resnice, ki jo morajo ugotoviti nepristranski mednarodni sodniki, je dejal.
Skrajni rok za vložitev zahteve je 26. februar, ko bo minilo deset let od izreka sodbe. Z vložitvijo zahteve sicer sodišče ne sproži avtomatično postopka revizije, temveč najprej presodi, ali novi dokazi zadoščajo za njeno sprožitev.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.