Bosanske oblasti domnevajo, da so žrtve, katerih trupla so odkrili na območju Jahorine, ubili pripadniki posebnih srbskih policijskih enot Škorpijoni. Vodja zvezne komisije za pogrešane v BiH Amor Masović je dejal, da je v enem od novoodkritih množičnih grobišč od deset do 15 trupel, o drugem grobišču pa ni povedal ničesar.
Prvo množično grobišče je v kraju Godinjske Bare, kjer je leta 1995 nastal videoposnetek, na katerem pripadniki Škorpijonov ustrelijo šest prebivalcev Srebrenice. Tega so 1. junija prikazali pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Več pripadnikov Škorpijonov so šele po objavi tega posnetka aretirali v Srbiji, obtožnico proti njim pa naj bi srbski pravosodni organi po pričakovanjih vložili julija.
Srebrenica je bila med vojno v BiH t. i. varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 9. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića.
Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, saj so srbske sile na območju ubile okoli 8000 Muslimanov. Večina žrtev so bili moški, starejši od 15 let, zato danes v Srebrenici živijo predvsem ženske in otroci.
Novi list: Hrvaška in BiH se ne želita opravičiti v Srebrenici
Hrvaška in BiH sta zavrnili predlog Velike Britanije, da bi s Srbijo in Črno goro 11. julija na spominski slovesnosti ob deseti obletnici pokola v Srebrenici podpisali skupno izjavo v znamenju sprave in opravičila, poroča reški dnevnik Novi list, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire.
Po besedah neimenovanega diplomatskega vira omenjeni predlog močno spominja na vzajemno opravičilo vseh vsem, vendar sta kraj in čas za takšno dejanje povsem neprimerno izbrana. Kot je dodal vir, gre za osebno zamisel britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa.
Velika Britanija si je prizadevala, da bi države podpisnice Daytonskega sporazuma podpisale skupno izjavo, s katero bi obsodile zločine iz preteklosti in izrazile odločenost za mirno in evropsko prihodnost regije. Po navedbah omenjenega časnika je zamisel povzročila razburjenje v vrhu BiH, ki je takoj zavrnil takšno možnost, zatem pa je enako storilo še hrvaško vodstvo.
Hrvaška ni hotela sodelovati pri nobenem podpisu skupnega akta, ki bi jo na kakršenkoli način v srebreniškem kontekstu povezalo s Srbijo. Predsedniki Hrvaške, BiH in SČG so v ponedeljek na sestanku Igmanske pobude podpisali izjavo, usmerjeno k nadaljevanju normalizacije odnosov, kar je po mnenju hrvaškega državnega vrha dovolj. BiH je britanski predlog zavrnila še odločneje. Zavrnitev je izzvala že sama misel na podpis kakršnekoli skupne izjave, preden bi bili kaznovani storilci srebreniškega zločina.
