BiH že od leta 1993 od sodišča zahteva, naj razsodi, ali je Jugoslavija kriva za dejanja genocida na ozemlju BiH med vojno v letih 1992-1995. Od sodišča zahtevajo tudi, da določi višino reparacij, ki jih mora plačati ZRJ. Meddržavno sodišče v Haagu se je leta 1996 razglasilo za pristojno za zadevo, ZRJ pa je nato spomladi lani v posebni zahtevi to odločitev izpodbijala.
ZRJ se skuša izmuzniti
Pravni zastopnik ZRJ Tibor Varadi je pred sodiščem v ponedeljek izjavil, da leta 1996, ko se je sodišče razglasilo za pristojno za zadevo, ZRJ ni bila članica ZN in s tem tudi ne članica Meddržavnega sodišča niti podpisnica konvencije o genocidu. Varadi je dejal, da se je sodišče razglasilo za pristojno za zadevo izključno na osnovi "politične deklaracije" oblasti v Beogradu iz leta 1992, češ da ZRJ uživa kontinuiteto nekdanje SFRJ in prevzema vse njene mednarodne obveznosti in pravice, vključno s članstvom v ZN. Ta izjava pa, tako Varadi, ni bila sprejeta kot mednarodni dogovor.
Sodniki bodo kmalu odločili
Sodniki bodo odločitev o vprašanju sprejeli v nekaj tednih. Če bodo odločili, da sodišče nima jurisdikcije, bosanske zahteve ne bodo preučili, s tem pa bi BiH izgubila vsako upanje, da bo od Beograda dobila povračilo za škodo. Če pa bodo sodniki ugotovili, da je sodišče pristojno za zadevo, bodo vprašanje jugoslovanske odgovornosti za genocid v BiH natančno preučili.
Odločitev Meddržavnega sodišča bo vplivala tudi na delo sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Meddržavno sodišče je bilo ustanovljeno leta 1945, njegov statut pa je sestavni del Ustanovne listine ZN.
