Avtorica prispevka: Barbara Levak
Najbolj brane med več kot 900 stranmi, ki jih ima knjiga, so gotovo tiste, na katerih Clinton opisuje, kam so ga med predsedovanjem, kot pravi, pripeljali demoni preteklosti. Preganjalo naj bi ga težko otroštvo, ki ga je zaznamoval očim alkoholik, in ga privedlo do afere z Lewinskyjevo ter stavka: "Nisem imel spolnih odnosov s to žensko, gospodično Lewinsky." Ko se je poslavljal, v zadnjem predsedniškem govoru Clinton ni omenil ne Monice ne poskusa odstavitve. O odnosu z njo in nespretnih političnih potezah povezanih z afero, danes govori kot o veliki moralni napaki: "Ne bi smel reči tega, kar sem rekel. To je bil trenutek, v katerem sem bil, odkrito rečeno, zmeden. Slabo sem presodil in nisem ravnal prav."
Najbolj slavna pripravnica v Beli hiši Lewinskyjeva pravi, da se Clinton od tistih časov ni prav nič poboljšal, da tudi v novi knjigi laže, ker ne prizna, da je bil njun odnos mnogo več od tistega fizičnega, ki je bil izpostavljen v medijih. V knjigi naj bi zapisal tudi drugačen čas začetka razmerja z Lewinskyjevo, kot ga je izpovedal na zaslišanju pred veliko zvezno poroto leta 1998. Clinton pravi, da so bili časi, ko so ga s predsedniškega stolčka z odstavitvijo poskušali izriniti republikanci, zelo težki in da so bili do njega nesramni tudi mediji. "Jaz sem odgovoren za to, kar sem naredil, oni pa so odgovorni za to, kar so oni naredili. Ne morejo me prisiliti, naj prevzamem njihovo krivdo, kot jaz njih ne morem kriviti za svoje napake," pravi Clinton.
Clinton, ki je nekoč hotel postati profesionalni glasbenik, priznava, da je bil v Beli hiši velikokrat utrujen in je prepričan, da je utrujen tudi sedanji predsednik Bush. Do svojega naslednika ni prestrog, pravi, da bi se na 11. september morda tudi sam podobno odzval, zameri mu le, da ni počakal, da svoje delo v Iraku opravijo inšpektorji. V knjigi še piše, da je Busha mlajšega opozoril, da največjo grožnjo ameriški nacionalni varnosti predstavlja Osama bin Laden, a je Bush hitro menjal temo pogovora.
Med največje neuspehe svojega predsedovanja je Clinton uvrstil prav neuspešnost pri poskusu ujetja Osame bin Ladna, s katerim je bil, kot pravi, obseden in pri posredovanju v izraelsko-palestinskih pogajanjih. Kritiki mu očitajo še, da bi z bolj odločno politiki lahko preprečil genocid v Ruandi ter da bi moral prej posredovati v vojni v BiH.
Za spomine mu je založnik, še preden je začel pisati, nakazal 10 milijonov dolarjev, ki se bodo, kot kaže, obrestovali. Nekateri demokrati pa se bojijo, da se knjiga ne bo obrestovala na novembrskih predsedniških volitvah. Clinton naj bi popolnoma zasenčil demokratskega kandidata Johna Kerryja, s pojavljanjem v medijih pa naj bi republikancem pomagal prikriti nestabilne razmere v Iraku. Sam pravi, da Kerryja ne more kar tako zasenčiti in da je to žalitev za volivce, ki, kot pravi Clinton, menda že znajo govoriti in hkrati žvečiti žvečilni gumi.
Eden najmlajših nekdanjih predsednikov pravi, da mu večinoma gre dobro in da se z ženo Hillary, ki je nekoč dejala, da je Bill kot pes, ki ga težko zadržiš na verandi, po dolgih letih zakonske svetovalnice zdaj dobro razumeta in veliko smejita. Čeprav Clinton ni prepričan, da bo kdaj kandidirala, misli, da bi bila tudi ona dobra predsednica, morda še boljša, kot je bil on.