Priprave na maščevanje
Ameriški predsednik George Bush je sicer razglasil izredne razmere v državi. "Razglašam izredne razmere zaradi terorističnih napadov na Svetovni trgovinski center v New Yorku in na Pentagon, kot tudi zaradi nadaljnjih groženj novih terorističnih napadov na ZDA," je v pismu zapisal Bush.
Bush si je v spremstvu newyorškega župana Rudolpha Giulianija in več kongresnikov v petek ogledal prizorišče tragedije v New Yorku in obiskal reševalce ter prostovoljce, ki pod ruševinami še vedno iščejo morebitne preživele. Zbrani množici reševalcev se je Bush zahvalil za trdo delo, za teden dni pa je podaljšal počastitev spomina na žrtve in odredil, da bodo zastave izobešene na pol droga do 22. septembra.
Pentagon je sporočil, da je potem, ko je ameriški predsednik George Bush odobril poziv 50.000 rezervistov, izmed njih izbral 35.500 vojakov. Gre za 10.000 vojakov pehote, 13.000 pripadnikov letalstva, 7500 marincev, 3500 pripadnikov mornarice ter 2000 pripadnikov obalne straže. Rezerviste so vpoklicali, da bi zagotavljali delovanje pristanišč, nudili medicinsko in splošno civilno podporo ter zagotavljali obrambo domovine. Obrambni minister Donald Rumsfeld je poziv rezervistov zahteval za potrebe v okviru načrtovanega odgovora ameriške administracije na torkove teroristične napade na ZDA.
Pakistan med dvema ognjema
Pakistan je ZDA že obljubil polno sodelovanje pri antiterorističnem delovanju, vendar so opozorili, da bodo sodelovali v akcijah le na svojem ozemlju in v skladu z odločitvami Varnostnega sveta ZN. Washington je Islamabad v petek uradno zaprosil za dovoljenje uporabe pakistanskega zračnega prostora, Pakistan, ki meji na Afganistan, pa naj bi ZDA zaprosil za dodaten čas, da preuči seznam zahtev, ki vključujejo sodelovanje v morebitnih napadih na Afganistan.
Potem ko sta pakistanska vlada in svet za nacionalno varnost odločila podpreti mednarodno skupnost v boju proti terorizmu, je več mednarodnih družb, ki imajo svoje poslovne enote v Pakistanu, začelo umikati tuje uslužbence zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi proti Afganistanu, so poročali mediji v Karačiju, pakistanski gospodarski prestolnici.
Družbe so uslužbencem tudi svetovale naj ne potujejo v Pakistan, Afganistan in Jemen. Pakistanski gospodarski časnik Business Recorder je poročal, da je družba Hubco, največji zasebni dobavitelj električne energije v državi, začela evakuirati tujce, ki so zaposleni v tem podjetju, predvsem Britance.
Združeni arabski emirati pa so se odločili ponovno razmisliti o svojih odnosih s talibanskim režimom v Afganistanu, so sporočili uradni viri v Abu Dabiju. Združeni arabski emirati so poleg Pakistana in Savdske Arabije edina država, ki priznava talibanski režim.
Demonstracije in napadi na muslimane
Do demonstracij je prišlo v New Yorku, ki je bil v napadu najhuje prizadet. Skupina mladih je pred zgradbo nekega islamskega centra na Manhattanu razvila transparente z napisi "Poberite se domov", vzklikali so podobna gesla, vendar je policija hitro in učinkovito posredovala. Samo prisotnost štirih avtobusov policije je bila dovolj, da so se vročekrvneži hitro razšli.
O napadih in grožnjah na muslimane pa poročajo iz vseh delov ZDA. Neznanci so v teksaškem kraju Denton zažgali mošejo, na drugo mošejo v zvezni državi Washington pa je nekdo vrgel črno barvo. Le 12 ur po terorističnem napadu je nek moški vdrl v mošejo v Seattlu in grozil, da jo bo zažgal.
Ameriški politiki so takoj po napadih Američane pozvali, da naj ne obsojajo vseh muslimanov. Župan Salt Lake Cityja Rocky Anderson je dejal, da za dejanja, ki jih je storilo morda 50 fanatikov, ne morejo kriviti celotne muslimanske skupnosti. Kljub temu islamski centri nenehno prejemajo telefonske grožnje.
