Biščević upa na arbitražo

Državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščević je v pogovoru za današnjo izdajo hrvaškega dnevnika Jutarnji list spregovoril tudi o najnovejših slovensko-hrvaških odnosih in možnosti arbitraže za rešitev vprašanja meje. O tem, ali Hrvaški pomaga dejstvo, da sta predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering in poročevalec za Hrvaško Hannes Swoboda navedla arbitražo kot rešitev spora, je Biščević dejal, da je to pomemben napredek za Hrvaško.

"Tudi sami smo v dvostranskih stikih slovenski strani povedali, da predsedovanje uniji prinaša določeno odgovornost, ki je vsekakor daleč od enostranskih pričakovanj, ki, tako se mi zdi, obstajajo vsaj v delu slovenske politične javnosti," je dejal hrvaški državni sekretar in pojasnil, da s slovensko stranjo nadaljujejo dialog, da bi rešili to, pa tudi ostala odprta vprašanja.

Na vprašanje, ali se strinja z oceno predsednika slovenske vlade Janeza Janše, da bo do premika pri reševanju tega vprašanja prišlo šele, ko bo Slovenija prevzela konkretno pobudo, je Biščević dejal, da je v teh okoliščinah težko javno komentirati izjave premiera sosednje države. Arbitraža ima svoje postopke. Da bi jih sprožili, je potreben prvi korak - politični dogovor, da se arbitraža sprejema. "V tem trenutku glede na vse okoliščine in politične posledice sedanjega stanja menim, da bi že sama opredelitev za ta postopek prinesla ogromno razbremenitev v naših odnosih," je ocenil.

Biščević se je dotaknil tudi očitka Slovenije, da Hrvaška pri vprašanju nepremičnin ne spoštuje reciprocitete in dva svojega tržišča nepremičnin ni odprla za Slovence. "To vprašanje je v zaključni proceduri. Po zakonu, s katerim se je slovensko tržišče nepremičnin odprlo tudi za državljane kandidatk za članstvo v EU, torej tudi za Hrvaško, smo sprejeli in preučili njihovo noto," je povedal. Kot je dejal, je bilo nekaj primerov, ko sodna praksa v Sloveniji ni sledila logiki tega zakona, vendar so pred nekaj tedni dobili dokaze, da je to popravljeno, in zagotovila, da bo zakon o prostem pristopu do nepremičnin veljal za vse hrvaške državljane.

"Hrvaška bo dosledno izpolnjevala svoje obveznosti iz pristopnih pogajanj, v tem primeru glede prostega pretoka kapitala, na osnovi reciprocitete. To smo nedavno rešili z Italijo, takšen sistem imamo skoraj z vsemi članicami unije," je povedal in doda, da Slovenija glede tega ni specifična.

Na vprašanje, v kateri fazi so pogovori z Italijo in Slovenijo glede veljavnosti zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC)in v koliki meri je odpiranje poglavja o ribištvu v pogajanjih z unijo odvisno od tega dogovora, je Biščević dejal, da skušajo s partnerji in sosedi poiskati optimalne načine veljavnosti ERC v Jadranskem morju po načelu nediskriminacije in s ciljem zaščite Jadrana. "Nediskriminacija pomeni, da bodo v hrvaškem delu Jadrana iste pravice in prepovedi imeli hrvaški ribiči kot ribiči držav EU," je povedal in pojasnil, da so pripravili nekaj konkretnih predlogov, pri čemer je izrazil prepričanje, da bodo s "tihim" diplomatskim in strokovnim delom lahko zagotovili pogoje za začetek uresničevanja ERC.