Simić je v petek dejal, da so ljudje iz kabineta jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice junija 2001 zahtevali od vojske, naj vdre v urad za komunikacije vlade srbskega premiera Zorana Đinđića zaradi suma, da prisluškuje jugoslovanskemu predsedniku. Pavkovićevo zgodbo je sicer v četrtek potrdil tudi nekdanji načelnik vojaške varnostne uprave Milan Đaković, ki ga je Koštunica enako kot Simića lani razrešil in zatem upokojil. Srbska vlada je v torek zahtevala od Koštunice, naj odgovori na te obtožbe, kar je jugoslovanski predsednik v petek tudi storil in jih v pismu premieru in njegovim podpredsednikom zanikal.
Koštunica v pismu podrobno navaja dokaze, ki naj bi to potrjevali, kot najnovejši primer prisluškovanja pa je omenil nedavni pogovor, ki ga je imel na štiri oči z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano v Palači federacije in ki ga je "tendenciozno preoblikovanega" objavil beograjski tednik Nedeljni telegraf. Koštunica je ob koncu pisma še zapisal, da se bo imel posebni odbor jugoslovanskega parlamenta, ki naj razišče to zadevo, "zagotovo s čim ukvarjati".
Bo Koštunica kandidiral za srbskega predsednika?
Jugoslovanski predsednik Koštunica ne izključuje svoje kandidature na predsedniških volitvah v Srbiji, ki jih bodo predvidoma razpisali že v prihodnjih tednih. V izjavi nemškemu tedniku Spiegel je Koštunica na vprašanje o svoji morebitni kandidaturi odgovoril, da ne ve zakaj naj bi mu položaj zveznega predsednika to onemogočal. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da je Koštunica še vedno najbolj priljubljen predstavnik vladajoče koalicije, takoj za njim pa je podpredsednik zvezne vlade Miroljub Labos, ki bo najverjetneje skupni predsedniški kandidat nevladne organizacije G17+ in večine strank srbske vladajoče koalicije. Raziskava je še pokazala da bi na predčasnih parlamentarnih volitvah srbska vladajoča koalicija dobila največ glasov, saj bi jo podprlo okoli 42 odstotkov volilcev, nekaj več kot tretjina volilcev pa se volitev ne bi udeležila.
