Janez Pavel II. prvič v več kot 26 letih svojega pontifikata ni mogel voditi velikonočnih obredov v Vatikanu. Med tradicionalno mašo na velikonočno nedeljo se je številnim zaskrbljenim vernikom pokazal le na oknu. Množica ga je glasno pozdravila in mnogim so v oči privrele solze. Nato so papežu nastavili mikrofon, da bi lahko izrekel blagoslov, vendar mu tega kljub prizadevanjem ni uspelo storiti.
Papež je z gestami izrazil obžalovanje, ker mu blagoslova ni uspelo izreči, nato pa je večkrat z roko v zraku narisal križ. Po navedbah nekega nemškega teologa v Rimu pa kljub temu, da je bilo namesto latinskega blagoslova slišati le ječanje, blagoslov velja. "Volja po izreku blagoslova je bila. Blagoslov zato velja," je komentiral omenjeni teolog. Strokovnjaki v Vatikanu ob takih primerih govorijo o "nemem blagoslovu".
Papežev poskus, da bi spregovoril, je med verniki požel val odobravanja. Zdravniki so sicer opozarjali, da papež po operaciji še več tednov ne bo sposoben govoriti. Dobra milijarda katoličanov po vsem svetu se je zadnja leta že sprijaznila s papežem, ki ne more hoditi. Zdaj se bodo morali navaditi na dejstvo, da veliki komunikator, kot so ga imenovali, ne more govoriti in da je vse pogosteje navzoč med njimi le s pomočjo sodobne tehnike, negiben in neslišen. Kaže pa, da tudi takšna prisotnost pri obredih postaja vse bolj vprašljiva in vsakič odvisna od njegovega trenutnega počutja.
Verniki molili za bolnega papeža
Papež je s svojega okna spremljal poslanico Mestu in svetu (Urbi et Orbi), s katero so se zaključile velikonočne slovesnosti. Prebral jo je vatikanski tajnik Angelo Sodano, sveti oče pa je v njej navedel, da moli za Bližnji vzhod in Afriko, ki ju pesti vojna. Pozval je tudi k miru za vse človeštvo, "ki mu še vedno grozijo bratomorne vojne". Sveti oče je sicer v velikonočnih poslanicah tradicionalno pozival k razmisleku o vojni, revščini in terorizmu, obenem pa je doslej vernikom ob praznikih čestital v več deset jezikih. Kardinal Sodano jo vodil tudi velikonočno mašo, med katero so z molitvijo prosili za "življenje in novo energijo" za bolnega papeža, ki je maševanje spremljal po televiziji, in celotno rimskokatoliško cerkev.
Velikonočno vigilijo oziroma bedenje je vodil vatikanski ideolog in eden najbolj konservativnih kardinalov Joseph Ratzinger. Triurno mašo pri kateri tokrat prvič ni prosostvoval, je papež v soboto spremljal po televiziji, a ga za razliko od petka prek videopovezave niso pokazali vernikom. Je pa zato Ratzinger ob začetku vigilije prebral papeževo poslanico, v kateri je sveti oče poudaril, da je z duhom pri verskem prazniku. "Svet mora videti in spoznati, da bo, zahvaljujoč trpljenju, smrti in vstajenju Kristusa vse, kar je bilo uničeno, ponovno izgrajeno, in da bo to, kar je bilo staro, znova novo," piše v omenjeni poslanici.
Nato so v preddverju bazilike Sv. Petra prižgali velikonočno luč in jo prinesli v cerkev. Sveča naj bi simbolizirala vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Tudi verniki so prižigali sveče.
Jeruzalemski patriarh vidi novo obdobje miru
Latinski jeruzalemski patriarh Michel Sabah je med velikonočno mašo dejal, da sluti prihod novega obdobja v spravnem procesu na Bližnjem vzhodu. Več sto vernikom, ki so se udeležili bogoslužja v cerkvi Svetega groba v Jeruzalemu, je Sabah dejal, da "obstaja nova volja Palestincev za sprejem odločitve za mir in proti vsem vrstam nasilja". S palestinsko odpovedjo nasilju Izrael tako po mnenju Sabaha ne bo imel več nobene pretveze, da do Palestincev "ne bi deloval pravično" in da bi si zatiskal oči pred njihovim položajem "zatiranega ljudstva".
Sabah je vstajenje Jezusa označil za "neprediren misterij smrti in ljubezni". "Velika noč je čas miru, svobode, novega življenja in ljubezni," je dejal patriarh, ki je mašo daroval v latinskem in arabskem jeziku.
Latinski patriarh v Jeruzalemu je vrhovni vodja rimokatolikov v Izraelu in na palestinskih ozemljih, med katerimi so večinoma arabski kristjani in je prvi Palestinec na tem položaju.
Več sto vernikov in lokalnih prebivalcev je dan zaznamovalo z molitvijo in petjem cerkvenih himn. Nedavno zatišje v izraelsko-palestinskem sporu je v mesto privabilo mnogo več vernikov kot v minulih letih. Njihovo število pa je še vedno mnogo manjše kot pred izbruhom druge palestinske vstaje, intifade, septembra 2000. Pred tem je v Jeruzalem ob veliki noči potovalo na tisoče vernikov.
